Bibliografija osebe. Seznam zajema vsa gradiva in ne le tista, kje je oseba mentor.

Magistrska dela (24)

1. Pandelina Atanasova: Klavirska koncerta Ravela in Gershwina
2. Ana Maria Beguš: Pianistična kariera Clare Schumann v kontekstu kritičnih življenjskih dogodkov
3. Hana Bitenc: Vpliv J. N. Hummla na teksturne in stilistične elemente Chopinovih klavirskih koncertov
4. Tanja Činč: Tradicija in inovacije v kompozicijskem slogu zgodnjega obdobja Aleksandra Skrjabina
5. Eva Dobnikar: Sergej Prokofjev kot pianist
6. Kristina Golob: Vpliv španske folklorne glasbe na klavirska dela Clauda Debussyja in Mauricea Ravela
7. Maja Gombač: Vpliv književnosti na Schumannova klavirska ciklična dela
8. Klara Hrovat: Vloga pianista v samospevih Roberta Schumanna skozi razlago cikla Dichterliebe in Frauenliebe und Leben
9. Neža Koželj: Elementi psihomotorične kognicije pri izvajalski praksi klavirskega dua
10. Ana Kravanja: Razvoj klavirjev francoskega izdelovalca Sebastiena Erarda v času koncertne kariere Franza Liszta
11. Urša Lojen: Historično informirana izvajalska praksa Brahmsovih del glede na specifike skladateljevih izvedb
12. Katarina Lotrič: Koncertni pianist Franz Liszt v 1. polovici 19. stoletja kot promotor drugih avtorjev preko transkripcij njihovih del
13. Marija Mitrović: Spectral piano and new approaches to the piano sound
14. Jan Pušnik: Lisztova obdelava glasbene teksture v transkripcijah Schubertovih samospevov Erlkönig in Ständchen
15. Nena Rion: Preplet folklorizma, kontrapunktičnih principov in Bartokove specifične obravnave klaviature v Sonati za klavir op. 26
16. Nadja Rus: Bachova transkripcija Vivaldijevega Koncerta za štiri violine za štiri čembale in godala
17. Urban Slapničar: Analiza kompozicijskega sloga sonate, op. 1, Albana Berga v okviru njegovih drugih del
18. Teja Ulaga: Koncertno udejstvovanje Friderika Chopina in njegove izvajalske manire pri izvajanju lastnih skladb
19. Sara Köveš: Chopinova stilizacija poloneze skozi različna obdobja njegovega ustvarjanja
20. Anže Rupnik: Interpretacija klavirskih del Dmitrija Šostakoviča glede na skladateljevo izvajalsko prakso in specifične elemente notacije
21. Lara Oprešnik: Slogovna opredelitev klavirske glasbe Nikolaja Karloviča Medtnerja skozi vpliv življenjskih okoliščin, poezije in misli glasbenih osebnosti
22. Darko Arsov: Primerjava uporabe zapestja v šolah Lescheticki, Cortot in Taubman
23. Klemen Kocijančič: Iznajdba in razvoj standardnih klavirskih pedalov do konca 19. stoletja
24. Lara Ramšak: Teksturne in stilistične značilnosti uporabe klarineta v komornih delih Ludwiga van Beethovna