Rast kompleksnosti kot smer evolucije?

Makarovič, Matej (avtor)

Avtor poudarja, da je sta bila že Spencer in Durkheim, še bolj očitno pa Weber in Parsons, skeptična do nekaterih predpostavk o družbeni evoluciji kot nujnem napredku in/ali kot uresničevanju določenega načrta. Čeprav so človeški akterji in družbeni sistemi zmožni načrtovanja, njihovo načrtovanje niti ne nasprotuje niti ne spreminja splošne logike evolucije, ki temelji na "slepi" variaciji in selekciji. Dolgoročno lahko ta logika, kljub nekaterim izjemam, na splošno vodi k preživetju sistemov z boljšo adaptabilnostjo. Kompleksnost lahko prispeva k večji adaptabilnosti, še posebno če upoštevamo rast kompleksnosti okolja in Ashbyjev zakon potrebne raznovrstnosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: evolucija, kompleksnost, družbeni razvoj, napredek, adaptacija, evolution, complexity, social development, progress, adaptation
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Založnik: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
• Leto izida: 1999
• Št. strani: Str. 379-389
• Številčenje: Let. 36, št. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-64270
• UDK: 316.4
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 19333469
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

MAKAROVIČ, Matej, 1999, Rast kompleksnosti kot smer evolucije? Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja [na spletu]. 1999. Vol. 36, no. 3, p. 379–389. [Dostopano 17 maj 2025]. Pridobljeno s: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7EDD5A8O

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik

Izvleček

The author emphasises that Spencer and Durheim, and even more clearly Weber and Parsons, have already been sceptical about some assumptions which understand societal evolution as the inevitable progress or the fulfilment of a certain plan. Though human actors and social systems are capable of planning, their planning neither contradicts nor changes the general logic of the evolution based on "blind" variation and selection. Despite some exceptions this logic may, in the long run, generally lead to the survival of the systems with the superior adaptability. Complexity may contribute to greater adaptability, especially if the growth of environmental complexity and Ashby's law of requisite variety are taken into account.