Pojem javnega mnenja je dolgo časa sledil konceptu doseganja skupinskega soglasja ob pomoči večinskega mnenja. Ta predstava javnega mnenja je bila blizu ideji anonimnega, tihega konformizma s prevladujočimi predstavami, stališči in vrednotami. Ta tip konformizma se je dobro prilegal množični potrošnji in uniformni moči množičnih medijev v razvitih industrijskih družbah. Socialnopsiholoski koncepti javnega mnenja, ki sledijo tej paradigmi,so vedno manj relevantni in uporabni. Bolj kot ujemanje z večino stopa v ospredje labilno mnenjsko ravnotežje, kjer si nenehno konkurirajo mnenja vplivnih manjšin, večinsko javno mnenje pa se kaže kot trenutna rezultanta teh medsebojnih vplivov in ne kot tiha norma, ki sili k strinjanju.V tekstu izpostavljam socialnopsihološke koncepte (Moscovici, Mugny, Doise) oblikovanja javnega mnenja kot aktivnega procesa predelave učinkov vplivnih manjšin, socialnih reprezentacij in medskupinskih pripisovanj ter procesov validiranja (racionalna presoja). Teza sestavka je, da se danes spreminja tako osnovni teoretski koncept na katerem sloni teorija javnega mnenja kot koncept javnega mnenja sploh
|