izpis_h1_title_alt

Silver fir (Abies alba Mill.) distribution in Slovenian forests
Ficko, Andrej (Avtor), Bončina, Andrej (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://eprints.gozdis.si/213/1/zbgl%2D79%2D2.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
S podatki o gozdnih fondih Slovenije 2003 Zavoda za gozdove Slovenije smo analizirali značilnosti pojavljanja in razširjenosti jelke v Sloveniji. Jelka je tretja najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, pojavlja se na kakih 40 % površine gozdov, obilneje pa na manj kot 10 %. Njen delež po gozdnogospodarskih območjih močno variira, obilneje se pojavlja na dinarskem in delu predalpskega fitogeografskega območja. Nnajvišji delež v lesni zalogi doseže v gozdovih na nadmorski višini 800-1000 m, površinsko pa so gozdovi z jelko najbolj razširjeni v nadmorskem pasu 1000-1200 m. Jelka se obilneje pojavlja v 11 sintaksonih. Močno prevladujejo dinarska jelova bukovja, tem sledijo jelovja s praprotmi. Debelinska struktura jelke je med območji zelo različna. Območja z najvišjim deležem jelke (Postojnsko, Kočevsko) zbujajo pozornost tudi glede debelega lesa, nasprotno je v drugih območjih (Nazarje, Kranj, Maribor) razmeroma velik delež tankega drevja jelke. V sestojih z jelko je spremenjenost drevesne sestave v povprečju manjša kot na celotni površini gozdov. Struktura gozdov z jelko po razvojnih fazah kaže, da je v primerjavi z vsemi gozdovi tu več debeljakov, pomlajencev, prebiralnega gozda in mladovja. Upoštevajoč pomlajevanje lahko zaključimo, da se v dinarskem delu na splošno nakazuje bolj izrazit trend zmanjševanja deleža jelke v gozdovih kot v severnih območjih (Maribor, Nazarje). Uspešnejše pomlajevanje zaradi manj jelenjadi, ugodnejša debelinska struktura z relativno večjim deležem tanjšega drevja jelke obeta verjetno uspešnejše ohranjanje jelke v teh gozdovih.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:Abies alba, struktura gozdnih sestojev, gozdna vegetacija, nadmorksa višina, Slovenija
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2006
Št. strani:str. 19-35
Številčenje:Št. 79
UDK:630*174.7
ISSN pri članku:0351-3114
COBISS.SI-ID:1756838 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:511
Število prenosov:108
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
We analysed the characteristics of silver fir (Abies alba Mill.) occurrence and distribution in Slovenia using databases of the Slovenian Forest Service (SFS). Silver fir is the third most widely distributed tree species in Slovenia, occurring in approximately 40 % of total forest area, but abundantly in less than 10 %. Its share in total growing stock varies between separate forest management regions. It is more abundant in the Dinaric and part of the Pre-alpine phytogeographic regions. The highest share in total growing stock reaches at altitudes between 800 m and 1000 m above sea level, forests with silver fir cover the most extensive surface in the altitude belt from 1000 to 1200 m. Silver fir occurs abundantly in 11 syntaxes. Between them, silver fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum TREG. 57, syn.: Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR et al. 93) strongly prevail, followed by fir forests with fern (Dryopterido-Abietetum KOŠ.65, syn.: Galio rotundifolii-Abietetum BARTSCH.40). Silver fir diameter distribution considerably varies between separate forest management regions. The regions with the highest share of silver fir (Postojna, Kočevje) dominate also in having large diameter silver fir trees, whereas in other regions (e.g. Nazarje, Kranj, Maribor) small diameter silver fir trees are prevalent. Ddevelopmental stage structure shows that in forest stands with silver fir there is a higher share of timber phase, stands in regeneration, youth stands and selective forests. Considering regeneration we can conclude, that more intensive decreasing trend in silver fir share is expected in the Ddinaric phytogeographic region than in northern parts of Slovenia. Successful regeneration due to lower red deer population and balanced stem diameter structure with higher proportion of small diameter trees promise easier conservation of silver fir in northern parts.

Ključne besede:forest stand structure, forest vegetation, altitude, Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj