S podatki o gozdnih fondih Slovenije 2003 Zavoda za gozdove Slovenije smo analizirali značilnosti pojavljanja in razširjenosti jelke v Sloveniji. Jelka je tretja najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, pojavlja se na kakih 40 % površine gozdov, obilneje pa na manj kot 10 %. Njen delež po gozdnogospodarskih območjih močno variira, obilneje se pojavlja na dinarskem in delu predalpskega fitogeografskega območja. Nnajvišji delež v lesni zalogi doseže v gozdovih na nadmorski višini 800-1000 m, površinsko pa so gozdovi z jelko najbolj razširjeni v nadmorskem pasu 1000-1200 m. Jelka se obilneje pojavlja v 11 sintaksonih. Močno prevladujejo dinarska jelova bukovja, tem sledijo jelovja s praprotmi. Debelinska struktura jelke je med območji zelo različna. Območja z najvišjim deležem jelke (Postojnsko, Kočevsko) zbujajo pozornost tudi glede debelega lesa, nasprotno je v drugih območjih (Nazarje, Kranj, Maribor) razmeroma velik delež tankega drevja jelke. V sestojih z jelko je spremenjenost drevesne sestave v povprečju manjša kot na celotni površini gozdov. Struktura gozdov z jelko po razvojnih fazah kaže, da je v primerjavi z vsemi gozdovi tu več debeljakov, pomlajencev, prebiralnega gozda in mladovja. Upoštevajoč pomlajevanje lahko zaključimo, da se v dinarskem delu na splošno nakazuje bolj izrazit trend zmanjševanja deleža jelke v gozdovih kot v severnih območjih (Maribor, Nazarje). Uspešnejše pomlajevanje zaradi manj jelenjadi, ugodnejša debelinska struktura z relativno večjim deležem tanjšega drevja jelke obeta verjetno uspešnejše ohranjanje jelke v teh gozdovih.
|
