Članek se osredotoča na razreševanje diskurzov, ki vodijo ekspografiji (način postavitve zbirke) dveh razstav. Ti razstavi sta sicer različni, vendar tematsko osredotočeni na Azijo. Delo temelji na dekolonialni literaturi ter se opira na pojmovanja Edwarda Saida (2003), Aníbala Quijana (2005) in Homija K. Bhabhe (1998), s pomočjo katerih dešifrira naracijo, prisotno v razstavi Orientalno zapeljevanje (2008), postavljeni v Narodnem zgodovinskem muzeju v Braziliji. Na podlagi analize te razstave v okviru dekolonialnih konceptov je vzpostavljena primerjalna analiza z razstavo Dostojanstvena drža: oblačila cesarjev in cesaric dinastije Qing iz zbirke Palačnega muzeja (2020) v Muzeju umetnosti v Makau. Da bi lažje pojasnili razlike v pristopu kustosov in njihove odtenke, sta izpostavljena dva podobna predmeta iz dinastije Qing z obeh razstav, pri čemer so primerjalno analizirani njuni ekspografiji in kataloga. Prispevek nadalje razišče različno razumevanje Azije, kot ga prikaže diskurz ekspografije, ter poskuša izpostaviti predpostavke teh razlik in načine reprezentacije Drugega v okviru muzejsko-razstavnega prostora.
|