Pri prostorskem načrtovanju elektrodistribucijskih omrežij so cestni koridorji pomembna podlaga za izbiro tras srednje- in nizkonapetostnih vodov, saj pogosto omogočajo lažje pridobivanje dovoljenj, enostavnejšo gradnjo in boljši dostop za vzdrževanje. Zato avtomatska ekstrakcija cest iz letalskih in satelitskih posnetkov ni uporabna le kot segmentacijska naloga, temveč predvsem kot vhod v nadaljnje postopke optimizacije, kjer so potrebna povezana in usmerljiva cestna omrežja. V članku primerjamo šest sodobnih pristopov za ekstrakcijo cestnih omrežij: SAM-Road, D-LinkNet, CRESI, CU-dGCN, Sat2Graph in U-Net-ResNet18. Metode najprej ovrednotimo na zbirki SpaceNet, nato pa preverimo še njihov prenos na slovenske ortofoto posnetke GURS-a. Rezultati kažejo, da metode z eksplicitnim grafnim izhodom v eksperimentih praviloma bolje ohranjajo povezanost cestnega omrežja. Pri prenosu na slovenske ortofoto posnetke GURS-a se relativna uspešnost metod večinoma ohrani, saj se pristopi, ki dosegajo dobre rezultate na zbirki SpaceNet, praviloma dobro izkažejo tudi v tem okolju. Poslabšanje je opazno predvsem na podeželskih območjih, kjer so ceste pogosto ožje, delno zakrite z vegetacijo ali sencami ter vizualno manj ločljive od okoliškega terena. Prispevek zato poleg primerjalnega vrednotenja podaja tudi praktične smernice za izbiro metod pri gradnji cestnega omrežja, uporabnega za optimizacijsko podprto načrtovanje elektrodistribucijskega omrežja.
|