Avstrijci, ki niso strokovnjaki na področju zdravstvenih ved, pogosto nimajo dovolj znanstvenega znanja za sprejemanje na informacijah temelječih odločitev, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje in družbo kot celoto. Na splošno je njihovo zanimanje za aktualno znanstveno znanje majhno, zato je malo verjetno, da bodo aktivno iskali informacije. Odrasli nestrokovnjaki morajo zato ustrezne znanstvene informacije pridobiti naključno, npr. z branjem novinarskih člankov. Novinarski članki tradicionalno sledijo strukturi obrnjene piramide in najprej predstavijo najpomembnejše informacije, medtem ko pripovedi kronološko razvijajo dogodke z namensko delujočimi liki. Novinarske znanstvene pripovedi zagotavljajo informacije, ki jih v obrnjenih piramidah običajno ni. Te dodatne informacije lahko povečajo situacijsko zanimanje za novinarske znanstvene pripovedi. Večina ljudi se v vsakdanjem življenju pogosteje srečuje s pripovedmi kot z razlagalnimi besedili in jih zato lahko bolje obdela. Zaradi linearne strukture se pomembni informacijski elementi hkrati samodejno aktivirajo, kar še dodatno olajša obdelavo. V Avstriji je bila izvedena spletna študija v okviru spletnega znanstvenega novinarstva o prehranskih temah, v kateri je sodelovalo 461 odraslih nestrokovnjakov s področja zdravstvenih ved, ki so bili pozvani prek spletne platforme. Odvisne spremenljivke razumevanja, kognitivnih obremenitev in situacijsko zanimanje so bile raziskane s večstopenjskim testom in samoporočanjem. Rezultati kažejo na boljše razumevanje in splošni situacijsko zanimanje ter bistveno manjšo kognitivno obremenitev po branju novinarskih znanstvenih pripovedi v primerjavi z obrnjenimi piramidami. Situacijsko zanimanje za novinarske znanstvene pripovedi je bilo bistveno manjše, ko so udeleženci prebrali prvi odstavek. Nato se je povečalo in je bilo v preostalem delu članka pomembno večje kot pri obrnjenih piramidah. Zato je treba novinarske znanstvene pripovedi s strogo kronološko strukturo uporabljati previdno. Kadar je začetno situacijsko zanimanje majhno, lahko posamezniki prenehajo brati, še preden dobijo dovolj informacij za popolno razumevanje vsebine. Poleg tega je večje situacijsko zanimanje povezano z manjšim poznavanjem kognitivnih obremenitev.
|
