V diplomskem delu je obravnavana lokalizacija kamere v petih prostostnih stopnjah glede na georeferencirane digitalne ortofoto slike (DOP). Značilne točke SIFT se poiščejo v perspektivnem posnetku letalnika in v DOP. Opisniki so primerjani z evklidsko razdaljo ter filtrirani z Lowejevim testom razmerja. Koordinate ujemanj v DOP se s prostorsko ločljivostjo pretvorijo v metrične horizontalne koordinate (X, Y). Ker višine površja niso znane, metoda predpostavi skupno referenčno ravnino Z = 0.
RANSAC oceni homografijo, ki se izboljša z vsemi notranjimi točkami in razstavi z uporabo intrinzične matrike kamere. Metoda izračuna položaj kamere v dveh prostostnih stopnjah ter tri rotacijske kote. Na 60 izbranih primerih iz podatkovne množice OrthoLoC so bile dosežene povprečne absolutne napake 4,13 m za x, 5,40 m za y, 2,12° za nagib okoli vzdolžne osi, 2,58° za nagib okoli prečne osi in 0,16° za zasuk. Rezultati pokažejo izvedljivost lokalizacije samo na osnovi ortofoto slik, večje napake pa razkrivajo omejitev predpostavke ravnega površja.
|