Magistrska naloga se osredinja na pomen ustvarjanja glasbe pri dojemanju oz. percepciji doma med novo generacijo interpretov sevdalinke, ki je v širšem smislu opredeljena kot žanr tradicionalne bosansko-hercegovske glasbe. Na podlagi etnografskega raziskovanja treh sodobnih mladih umetnikov oz. izvajalcev specifičnih interpretacij omenjenega glasbenega žanra, naloga obravnava vprašanje, kako ustvarjalno izvajanje sevdalinke odseva in izraža specifične odnose do prostora, identitete in kulturne dediščine, in sicer v sodobnih postjugoslovanskih kontekstih. Sevdalinka je bila namreč doslej interpretirana predvsem v povojnem okviru (denimo v kontekstu begunstva v 90ih letih ali pri oblikovanju bosansko-hercegovske diaspore) in vpeta v širše razumevanje nacionalizacije na območju nekdanje Jugoslavije. Ti procesi so bili evidentni tudi v procesih nacionalnega prilaščanja glasbenega žanra. Delo izhaja iz antropoloških pristopov razumevanja glasbe, doma in ustvarjalnosti ter ustvarjanje glasbe obravnava kot refleksiven proces, vpet v širše družbene, kulturne, zgodovinske in politične kontekste. Raziskava pokaže, kako ustvarjalno ukvarjanje s sevdalinko izhaja iz situiranih pogajanj s posredovanimi glasbenimi, prostorskimi in političnimi okviri, hkrati pa odpira možnosti za njihovo reinterpretacijo. Glasbeno ustvarjanje postane sredstvo za artikulacijo navezanosti oz. razumevanja nekdanjih in sedanjih domov. Sočasno pa glasba in konkretno reinterpretacija sevdalinke nudi možnosti tudi za kritično premišljevanje o sedanjosti in zamišljanje prihodnosti.
|