Podrobno

Spoznanje v grški tragediji
ID Senegačnik, Brane (Avtor)

URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/23118/21507 Povezava se odpre v novem oknu
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (389,44 KB)
MD5: 4482CC05927249A9CE6C7F2F66DFEC51
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/23118 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Izhodišče te razprave je vprašanje, ali je grška tragedija lahko relevan­tna za etično prakso oziroma način življenja, v čemer je Pierre Hadot videl integralni element antične filozofije. Vprašanje je smiselno, ker se tragedija in filozofija v tematskem oziru v pomembnem delu prekrivata, način, na katerega se obračata k svojemu občinstvu, pa je drugačen: filozofija uči neposredno, tragedija pa posredno preko gledališkega prikaza mitičnih zgodb, ki so relevantne za razumevanje sveta v neki interpretativni skupnosti oziroma družbi. V tragiških delih je mogoče rekonstruirati implicitno filozofijo tragedije: v njenem jedru je spoznanje omejenosti človeškega spoznanja in človeškega življenja. To spoznanje je obenem prepoznanje ultima­tivnega antropološkega obzorja, ki se razkrije v vsakem tragiškem delu na poseben način. Mitične zgodbe so artikulacije tega globokega obzorja, neločjivo povezane z njegovim nespoznavnim ozadjem, a včasih nezanesljive. Nadrobneje sta obravnavana dva primera iz Evripidove dramatike (Trojanke, Helena), kjer se pokaže, da gre pesniku prej za kritično teologijo kot za racionalistično dekon­strukcijo mita. Tragiško spoznanje je izkustveno in zato neizbežno individualno, kar je osvetljeno s primeri iz Sofokla; izvira lahko iz notranjega življenja likov, čeprav se nanaša na zunanji svet, kar kaže na zapleteno zgradbo resničnosti (primeri iz Ajshila); in vselej prihaja kot presenečenje (primeri iz Evripida).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:etična praksa, eksistencialno spoznanje, Evripid, Sofokles, Ajshil, Pierre Hadot, grška tragedija, filozofija, grški bogovi, grška književnost
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.07.2026
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 179-214
Številčenje:Letn. 8, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-185954 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.14
ISSN pri članku:2670-6210
DOI:10.4312/clotho.8.1.179-214 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:288308739 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.08.2026
Število ogledov:202
Število prenosov:120
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Clotho
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani, University of Ljubljana Press
ISSN:2670-6210
COBISS.SI-ID:300877824 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Knowledge in Greek tragedy
Izvleček:
The starting point of the paper is the question of whether Greek tragedy can be relevant to ethical practice or a way of life, which Pierre Hadot saw as an integral element of ancient philosophy. The question makes sense because tragedy and philosophy overlap thematically in important respects, but the way in which they ad­dress their audiences is different: philosophy teaches directly, and tragedy teaches indirectly through the theatrical presentation of mythical stories that are relevant for understanding the world in an interpretive community or society. In tragic works, it is possible to reconstruct the implicit philosophy of tragedy: at its core is the recognition of the limitations of human knowledge and human life. This recognition is at the same time the recognition of an ultimate anthropological horizon, which is revealed in each tragic work in a particular way. Mythical stories are articulations of this profound horizon, inseparable from its unknowable background, but some­times unreliable. Two examples from Euripides’ plays (The Trojans, Helen) are discussed in more detail, where it is shown that the poet is more concerned with critical theology than with the rationalist deconstruction of myth. Tragic insight is experiential and therefore inevitably individual, which is highlighted by examples from So­phocles; it can originate in the inner life of the characters even as it relates to the external world, which shows the complex structure of reality (examples from Aeschylus); and it always comes as a surprise (examples from Euripides).


Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-4631-2022
Naslov:Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj