Podrobno

Mesto v senci : modro zelene rešitve za zmanjševanje pregrevanja soseske Roške ceste v Ljubljani
ID Mejaš, Timoteja (Avtor), ID Fikfak, Alenka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Grom, Janez Peter (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (118,33 MB)
MD5: 4286B63B7169DF24935A6F1D94EE9DD3
.pngPNG - Priloga, prenos (2,83 MB)
MD5: FACBC820E7A8A80EA6FA080D392350C8
.pngPNG - Priloga, prenos (2,57 MB)
MD5: CC677554683A3B2FB2713B4B80E25358
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo spodaj.

Izvleček
Namen magistrske naloge je raziskati, kako lahko na naravi temelječe rešitve, zlasti modrozelena infrastruktura, prispevajo k zmanjševanju urbanih toplotnih otokov ter hkrati omogočajo obnovo degradiranih mestnih območij. Kot študijski primer je obravnavano območje ob Roški cesti v Ljubljani. Izbrano območje magistrske naloge je degradiran prostor, ki je skozi čas večkrat spreminjal svojo namembnost. Zanj so značilne neizkoriščene urbane površine, razdrobljena raba prostora in slaba funkcionalna povezanost. Nahaja se na stičišču Roške ceste, Kapusove ulice in Mesarske ceste, na prehodu med gostejšim stanovanjskim območjem in zelenim pasom ob reki Ljubljanici. Kljub prisotnosti zelenih površin so številni deli neurejeni ali zapuščeni, kot so nekdanja parkirišča, nejasno definirane poti, zaraščeni robovi ter neizkoriščene parcele z nefunkcionalnimi objekti. Ljubljana, ki šteje približno 290.000 prebivalcev, je zaradi lege v kotlini izpostavljena poplavni in potresni ogroženosti ter vse pogostejšim vročinskim valovom, ki jih prinašajo podnebne spremembe (Fikfak, 2021). Zato je razumevanje vpliva prostorskih in okoljskih dejavnikov na nastanek urbanih toplotnih otokov ključnega pomena. Teoretični del naloge obravnava modrozelene infrastrukture ter njihove ekološke in klimatske funkcije. Sledi analiza prostorskega in podnebnega konteksta Ljubljane ter obravnavanega območja, ki razkriva pomanjkanje sence, pregrevanje površin in neustrezno upravljanje padavinskih voda. Zaključni del predstavlja projektno rešitev za trajnostno preobrazbo območja z vključevanjem modrozelene infrastrukture z namenom izboljšanja mikroklime in bivalnega ugodja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:urbani toplotni otoki - modrozelena infrastruktura - degradirano urbano območje - trajnost - urbanizem - Ljubljana
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FA - Fakulteta za arhitekturo
Status publikacije:Objavljeno
Kraj izida:Ljubljana
Leto izida:2026
Št. strani:171 str.
PID:20.500.12556/RUL-184811 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:285437699 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.07.2026
Število ogledov:311
Število prenosov:306
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:City in the Shade : Blue-Green Solutions for Reducing Overheating in the Roška Cesta Neighborhood in Ljubljana
Izvleček:
The aim of this master’s thesis is to investigate how nature-based solutions, particularly blue-green infrastructure, can contribute to mitigating urban heat islands while simultaneously enabling the regeneration of degraded urban areas. The area along Roška Street in Ljubljana is examined as a case study. The selected study area is a degraded urban space that has undergone several changes in land use over time. It is characterized by underutilized urban surfaces, fragmented land use, and weak functional connectivity. The area is located at the intersection of Roška Street, Kapusova Street, and Mesarska Street, at the transition between a denser residential neighborhood and the green corridor along the Ljubljanica River. Despite the presence of green areas, many parts of the site are poorly maintained or abandoned, including former parking lots, ambiguously defined paths, overgrown edges, and underused plots with non- functional structures. Ljubljana, with approximately 290,000 inhabitants, is exposed to flood and seismic risks due to its basin location and is increasingly affected by heat waves driven by climate change (Fikfak, 2021). Therefore, understanding the influence of spatial and environmental factors on the formation of urban heat islands is of key importance. The theoretical part of the thesis addresses blue-green infrastructure and its ecological and climatic functions. This is followed by an analysis of the spatial and climatic context of Ljubljana and the study area, revealing a lack of shade, surface overheating, and inadequate stormwater management. The concluding section presents a design proposal for the sustainable transformation of the area through the integration of blue-green infrastructure aimed at improving the microclimate and overall living comfort.

Ključne besede:urban heat islands - blue-green infrastructure - degraded urban area - sustainability - urban planning - Ljubljana

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Datoteke

Podatki se nalagajo...

Nazaj