Podrobno

Mesto kot posrednik travme v filmih Hiroshima mon amour (1959) in La Jetée (1962) : magistrsko delo
ID Ravnik, Tina (Avtor), ID Tomanić Trivundža, Ilija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,42 MB)
MD5: CD0BD482F3A171A5450E6E5830D73365

Izvleček
V magistrskem delu sem se ukvarjala s koncepti individualnega in kolektivnega spomina, individualne in kolektivne travme, krajev spomina (in ruševin) in navsezadnje mesta kot posrednika travme. V magistrskem delu me je zanimalo mesto kot posrednik travme v filmih Hiroshima mon amour (Resnais in Duras, 1959) in La Jetée (Marker, 1962), ki sta širše gledano del francoskega novega vala (fra. Nouvelle Vague) – filmskega gibanja s konca 50. in 60. let 20. stoletja. Oba filma naslavljata nevarnosti in posledice jedrske katastrofe. Analizirala sem, kako se prej omenjeni koncepti odražajo preko filmskega jezika. Izvedla sem narativno, semiotično in stilistično analizo izbranih filmov. Na raziskovalno vprašanje in druga podvprašanja sem odgovorila z analizo narativnih, semiotičnih in stilističnih elementov – analizirala sem zgodbo, mizansceno, kinematografske elemente, montažo in zvok. Ugotovila sem, da je v obeh filmih mesto posrednik travme; je entiteta, preko katere in v kateri se posameznica oziroma posameznik spominja in doživlja travmatičnost spominjanja. V obeh filmih so ruševine metafora za nepopolnost spomina – spomin travmatizirane posameznice oziroma posameznika je ruševina, ostalina nečesa, kar je nekoč bilo. Vendar pa je mesto tisto, ki zapolni te vrzeli. Cilj magistrskega dela je bil povezovanje konceptov z iskanjem skupnega imenovalca ter zapolnjevanje praznin, ki teoretsko še niso bile reflektirane.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:spomin, travma, mesto, film, jedrska vojna
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:T. Ravnik
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (82 str.))
PID:20.500.12556/RUL-184561 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.6:791(043.2)
COBISS.SI-ID:284363523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2026
Število ogledov:213
Število prenosov:95
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The city as a mediator of trauma in Hiroshima mon amour (1959) and La Jetée (1962)
Izvleček:
In my master's thesis I researched and worked with concepts of individual and collective memory, individual and collective trauma, sites/realms of memory (and ruins), and ultimately the city as a mediator of trauma. In my master's thesis, I was interested in the city as a mediator of trauma in the films Hiroshima mon amour (Resnais and Duras, 1959) and La Jetée (Marker, 1962), which, broadly speaking, are part of the French New Wave (fr. Nouvelle Vague), a film movement that emerged in the late 1950s. Both films address the dangers and consequences of a nuclear catastrophe. I conducted a narrative, semiotic, and stylistic analysis of the selected films. I answered the research question and other sub-questions by analyzing narrative, semiotic, and stylistic elements – I analyzed the story, mise-en-scene, cinematic elements, montage/editing, and sound. My analysis revealed that in both films the city is a mediator of trauma; it is an entity through which and in which the individual remembers and experiences the traumatic nature of remembering. In both films, the ruins are a metaphor for the imperfect nature of memory – the memory of a traumatized individual is a ruin, a remnant of something that once was. Nevertheless, the city is what fills in the gaps. The aim of the thesis was to connect the concepts by finding a common denominator and filling gaps that have not yet been theoretically reflected.

Ključne besede:memory, trauma, city, film, nuclear war

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj