V raziskavi smo preučevali, kako posebna priprava vpliva na anaerobne sposobnosti vrhunskih telovadk v orodni telovadbi. Osem telovadk (16,0 ± 2,7 leta) smo primerjali s skupino osmih običajnih vrstnic (15,9 ± 0,4 leta). V štirimesečnem pripravljalnem obdobju so telovadke vadile z osredotočenostjo na moč, hitrost in vzdržljivost. Anaerobno zmogljivost smo pred in po vadbenem posegu ocenili z Wingateovim preizkusom, s skokom z nasprotnim gibanjem (z in brez zamaha rok), s ponavljajočimi se navpičnimi skoki (nizi po 10 in 60 sekund) ter z odrivi iz stoje na rokah na merilnem sistemu s kontaktno blazino. Glavni kazalniki so bili največja in povprečna moč, kazalnik utrujenosti, višina skoka ter delež mlečne kisline v krvi. Za primerjave znotraj skupin smo uporabili Wilcoxonov T-preizkus, za medskupinske pa Mann-Whitneyjev U-preizkus. Po vadbi so telovadke dosegle pomembna izboljšanja (p ≤ 0,05) pri višini skoka, izhodni moči in odporu proti utrujanju v več preizkusih. V primerjalni skupini ni bilo pomembnih sprememb, razen manjšega porasta povprečne moči v 60-sekundnem nizu skokov. Ugotovitve kažejo, da ciljno usmerjena telovadba v pripravljalnem obdobju učinkovito poveča anaerobno zmogljivost, kar lahko telovadkam omogoči izvedbo zahtevnejših prvin in boljši tekmovalni dosežek.
|