Dejavnost odriva ima temeljno vlogo pri vseh zvrsteh telovadbe, večina teh dejanj pa je po naravi pliometričnih. Temeljijo na raztezno-skrčljivem ciklu (ang. Stretch shortening cycle – SSC) in izboljšujejo odzivno sposobnost vključenih mišic. Cilja sta bila: (1) pregledati stanje znanstvenih objav o uporabi pliometrične vadbe pri telovadcih in (2) preveriti, katere vplivne spremenljivke so najpomembnejše. Po vodilu PRISMA je bil opravljen pregled zbirk WoS, Scopus, PubMed in SportDiscus. Našli smo 72 prispevkov; po izločitvi dvojnikov jih je ostalo 54. Končno je merilo vključitve izpolnjevalo 10 del, od katerih je bilo 7 uporabljenih za meta-razčlenitev. Uporabljen je bil program Review Manager 5.4. Ocenili smo učinke pliometrične vadbe na skok z nasprotnim gibanjem (ang. Counter movement jump – CMJ) in skok v globino (ang drop jump – DJ) ter vplivne spremenljivke vadbe.
Pliometrična vadba je bila uporabljena pri telovadcih, starih od 8,1 ± 0,7 do 13 ± 2 let. Trajala je najmanj 8 tednov (osrednja vrednost – mediana 9,5), z 1 do 3 tedenskimi vadbami, najpogosteje 2. Posamezna vadba je trajala 7–90 minut, opravljenih je bilo 54–278 skokov na vadbo (osrednja vrednost 175). Počitek med sklopi je trajal 15–60 sekund, med vajami 1–5 minut. Postopki so vključevali vaje z obema nogama in z eno nogo, kratke SSC pa so bile povezane z dolgimi SSC vajami.
Potrjeno je, da pliometrična vadba izboljša dosežek pri CMJ in DJ, pri čemer je izboljšanje večje pri DJ. Razčlenitve po podskupinah ne dajejo zanesljivih sklepov zaradi majhnega števila del, so pa bile opažene razlike med podlagami in v številu sklopov.
|