Podrobno

Generativna umetna inteligenca kot potencialna zmanjševalka ali povečevalka digitalnega razkoraka?
ID Strel, Karmen (Avtor), ID Lebeničnik, Maja (Avtor), ID Drljić, Karmen (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (361,75 KB)
MD5: 192A36073C50708645AE8CFD21ADE121
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/911/1305/13109 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Prispevek digitalni razkorak obravnava kot večrazsežnostni pojav, ki zajema (1) fizični dostop do digitalnih tehnologij, (2) kompetence za njihovo uporabo ter (3) rezultate oz. učinke uporabe. V tem okviru vzpon generativne umetne inteligence (Gen-UI) po-meni novo obdobje digitalne preobrazbe, ki lahko obstoječe sociodigitalne neenakosti bodisi zmanjšuje bodisi poglablja. Empirične študije nakazujejo, da ima Gen-UI potencial izboljšati položaj uporabnikov, pri čemer bi lahko bili učinki najizrazitejši prav pri sicer deprivilegiranih skupinah. A študije hkrati opozarjajo na prakse, ki (lahko) obstoječe neenakosti utrjujejo ali sprožijo nastanek novih pojavnih oblik neenakosti. Med ključnimi izzivi prve ravni digitalnega razkoraka izstopajo neprilagojenost orodij potrebam deprivilegiranih skupin, neenakomeren dostop do naprednejših različic z razširjenimi funkcijami ter pomanjkanje motivacije za uporabo Gen-UI. Druga raven razkoraka se poglablja zaradi pomanjkljive umetnointeligenčne pismenosti, pri čemer je lahko nizka raven kompetenc posledica odsotnosti ustreznih usposabljanj ter premalo sistematične podpore pri rabi orodij Gen-UI. Omejen dostop do ustreznih orodij in neustrezna uporaba lahko zmanj-šata potencialne koristi Gen-UI ter negativno vplivata na izide deprivilegiranih skupin, hkrati pa prispevata k nastanku novih oblik neenakosti tudi med doslej privilegiranimi uporabniki. Na tretji ravni digitalnega razkoraka prispevek izpostavi potrebo po preseganju ozkega razumevanja učinkov uporabe Gen-UI kot vprašanja zgolj instrumentalne učinkovitosti ter poudarja, da bi bilo treba te učinke presojati tudi z vidika njihovega potenciala za krepitev raziskovalnega učenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:digitalni razkorak, sociodigitalne neenakosti, generativna umetna inteligenca, UI pismenost
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 191-208
PID:20.500.12556/RUL-182115 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.015
COBISS.SI-ID:276108035 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.04.2026
Število ogledov:202
Število prenosov:59
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Generativna umetna inteligenca v izobraževanju : preobrazba učenja v digitalni dobi
Uredniki:Marko Radovan, Andrej Flogie
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2026
ISBN:978-961-297-820-4
COBISS.SI-ID:274395651 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-NC-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo in zahteva, da uporabnik predelana dela objavi z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The article discusses the digital divide as a multidimensional phenomenon that encompasses (1) physical access to digital technologies, (2) the competencies required to use them, and (3) the results or effects of their use. In this context, the rise of generative artificial intelligence (Gen-AI) represents a new era of digital transformation that can either reduce or deepen existing socio-digital inequalities. Empirical studies suggest that Gen-AI has the potential to improve the situation of its users, with the effects being most pronounced among otherwise disadvantaged groups. At the same time, studies point to practices that (may) reinforce existing inequalities or give rise to new forms of inequality. Among the key challenges of the first level of the digital divide are the lack of adaptation of tools to the needs of disadvantaged groups, unequal access to more advanced versions with extended functions, and a lack of motivation to use Gen-AI. The second level of the divide is exacerbated by a lack of artificial intelligence literacy, with low levels of competence possibly resulting from a lack of appropriate training and insufficient systematic support in the use of Gen-AI tools. Limited access to appropriate tools and inappropriate use can reduce the potential benefits of Gen-AI and negatively affect the outcomes of disadvantaged groups, while also contributing to the emergence of new forms of inequality among previously privileged users. At the third level of the digital divide, the paper highlights the need to move beyond a narrow understanding of the effects of Gen-AI use as a matter of instrumental efficiency alone, emphasizing that these effects should also be assessed in terms of their potential to enhance inquiry-based learning.

Ključne besede:generative artificial intelligence (Gen-AI), digital divide, socio-digital inequalities, AI literacy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj