20.500.12556/RUL-182115 Generativna umetna inteligenca kot potencialna zmanjševalka ali povečevalka digitalnega razkoraka? Prispevek digitalni razkorak obravnava kot večrazsežnostni pojav, ki zajema (1) fizični dostop do digitalnih tehnologij, (2) kompetence za njihovo uporabo ter (3) rezultate oz. učinke uporabe. V tem okviru vzpon generativne umetne inteligence (Gen-UI) po-meni novo obdobje digitalne preobrazbe, ki lahko obstoječe sociodigitalne neenakosti bodisi zmanjšuje bodisi poglablja. Empirične študije nakazujejo, da ima Gen-UI potencial izboljšati položaj uporabnikov, pri čemer bi lahko bili učinki najizrazitejši prav pri sicer deprivilegiranih skupinah. A študije hkrati opozarjajo na prakse, ki (lahko) obstoječe neenakosti utrjujejo ali sprožijo nastanek novih pojavnih oblik neenakosti. Med ključnimi izzivi prve ravni digitalnega razkoraka izstopajo neprilagojenost orodij potrebam deprivilegiranih skupin, neenakomeren dostop do naprednejših različic z razširjenimi funkcijami ter pomanjkanje motivacije za uporabo Gen-UI. Druga raven razkoraka se poglablja zaradi pomanjkljive umetnointeligenčne pismenosti, pri čemer je lahko nizka raven kompetenc posledica odsotnosti ustreznih usposabljanj ter premalo sistematične podpore pri rabi orodij Gen-UI. Omejen dostop do ustreznih orodij in neustrezna uporaba lahko zmanj-šata potencialne koristi Gen-UI ter negativno vplivata na izide deprivilegiranih skupin, hkrati pa prispevata k nastanku novih oblik neenakosti tudi med doslej privilegiranimi uporabniki. Na tretji ravni digitalnega razkoraka prispevek izpostavi potrebo po preseganju ozkega razumevanja učinkov uporabe Gen-UI kot vprašanja zgolj instrumentalne učinkovitosti ter poudarja, da bi bilo treba te učinke presojati tudi z vidika njihovega potenciala za krepitev raziskovalnega učenja. The article discusses the digital divide as a multidimensional phenomenon that encompasses (1) physical access to digital technologies, (2) the competencies required to use them, and (3) the results or effects of their use. In this context, the rise of generative artificial intelligence (Gen-AI) represents a new era of digital transformation that can either reduce or deepen existing socio-digital inequalities. Empirical studies suggest that Gen-AI has the potential to improve the situation of its users, with the effects being most pronounced among otherwise disadvantaged groups. At the same time, studies point to practices that (may) reinforce existing inequalities or give rise to new forms of inequality. Among the key challenges of the first level of the digital divide are the lack of adaptation of tools to the needs of disadvantaged groups, unequal access to more advanced versions with extended functions, and a lack of motivation to use Gen-AI. The second level of the divide is exacerbated by a lack of artificial intelligence literacy, with low levels of competence possibly resulting from a lack of appropriate training and insufficient systematic support in the use of Gen-AI tools. Limited access to appropriate tools and inappropriate use can reduce the potential benefits of Gen-AI and negatively affect the outcomes of disadvantaged groups, while also contributing to the emergence of new forms of inequality among previously privileged users. At the third level of the digital divide, the paper highlights the need to move beyond a narrow understanding of the effects of Gen-AI use as a matter of instrumental efficiency alone, emphasizing that these effects should also be assessed in terms of their potential to enhance inquiry-based learning. digitalni razkorak sociodigitalne neenakosti generativna umetna inteligenca UI pismenost generative artificial intelligence (Gen-AI) digital divide socio-digital inequalities AI literacy true false true Slovenski jezik Angleški jezik Članek v reviji 2026-04-24 12:22:49 2026-04-24 12:23:02 2026-04-25 04:48:49 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 Str. 191-208 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 37.015 276108035 274395651 Strel,+Lebenicnik,+Drljic.pdf Strel,+Lebenicnik,+Drljic.pdf 1 192A36073C50708645AE8CFD21ADE121 7437df30a0917757046be9e151fc48023027794c43fcad2e320debf945002a4f 46169fdf-3fc8-11f1-b0ab-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=233073 https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/911/1305/13109 1 7144d49f-3fc7-11f1-b0ab-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=233072 Filozofska fakulteta 0 0 0