Podrobno

Upravna regulacija znanstvene negotovosti: primer titanovega dioksida : magistrsko delo
ID Gruden, Ana (Avtor), ID Pečarič, Mirko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (530,10 KB)
MD5: 170EB8D1E1483E86C6383A4C3A25C85E

Izvleček
Magistrsko delo obravnava upravno regulacijo znanstvene negotovosti na področju kemikalij v Evropski uniji (EU). Osrednji raziskovalni problem je razvrstitev titanovega dioksida (TiO₂) kot rakotvorne snovi, ki je bila s strani Sodišča EU razveljavljena zaradi očitnih metodoloških napak. Namen dela je analizirati doseg proste presoje dokazov specializiranih agencij pri presoji zapletenih znanstvenih vprašanj v razmerah, kjer dokazi niso konsistentni. Raziskava temelji na kvalitativni pravni analizi zakonodaje (zlasti uredb CLP in REACH) ter sodne prakse Sodišča EU. Uporabljena je metoda študije primera TiO₂ v primerjavi z zadevo kreozota glede vprašanja delne ničnosti aktov. Empirični del vključuje polstrukturirana intervjuja z uslužbenkama Urada RS za kemikalije (URSK), ki sta neposredno sodelovali v postopkih harmonizirane razvrstitve snovi na ravni EU. Ugotovitve kažejo, da prosta presoja dokazov agencij, kot je ECHA, pri tehnokratskem odločanju ni neomejena. Sodišče EU je v primeru TiO₂ ugotovilo očitno napako pri uporabi Morrowovega izračuna in parametrov gostote delcev. Materialnopravni standard intrinzičnih lastnosti snovi deluje kot ključna varovalka, ki preprečuje razvrstitev na podlagi učinkov, ki so zgolj posledica specifičnih eksperimentalnih pogojev, kot je pljučna preobremenitev. Delo ponuja konkretne smernice za uporabo pristopa teže dokazov (Weight of Evidence) v nacionalni upravni praksi URSK. Raziskava prispeva k razvoju stroke javne uprave z osvetlitvijo meja tehnokratske avtonomije in nujnosti transparentnega sporočanja negotovosti. Rezultati poglabljajo razumevanje sodnega nadzora nad znanstveno-tehničnimi vprašanji ter razmerja med previdnostnim načelom in pravno varnostjo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:titanov dioksid, znanstvena negotovost, prosta presoja dokazov, pristop teže dokazov, previdnostno načelo, očitna napaka
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Gruden]
Leto izida:2026
Št. strani:IX, 70 str.
PID:20.500.12556/RUL-181972 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:347.919:35:54(043.2)
COBISS.SI-ID:276969475 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.04.2026
Število ogledov:210
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Administrative regulation of scientific uncertainty: the case of titanium dioxide
Izvleček:
This master's thesis examines the administrative regulation of scientific uncertainty in the field of chemicals within the European Union (EU). The central research problem concerns the classification of titanium dioxide (TiO₂) as a carcinogenic substance, which was annulled by the Court of Justice of the EU due to manifest methodological errors. The purpose of the study is to analyze the scope of free appraisal of evidence of specialized agencies when assessing complex scientific issues in situations where evidence is inconsistent. The research is based on a qualitative legal analysis of legislation (specifically the CLP and REACH regulations) and the case law of the Court of Justice of the EU. A case study method is applied to TiO₂, compared with the creosote case regarding the issue of partial annulment of administrative acts. The empirical part includes semi-structured interviews with officials from the Chemicals Office of the Republic of Slovenia (URSK) who directly participated in harmonized classification procedures at the EU level. The findings indicate that the free appraisal of evidence of agencies such as ECHA is not unlimited in technocratic decision-making. In the TiO₂ case, the Court of Justice identified a manifest error in the application of the Morrow calculation and particle density parameters. The substantive legal standard of intrinsic properties serves as a key safeguard, preventing classification based on effects that are merely the result of specific experimental conditions, such as lung overload. The work offers concrete guidelines for the application of the Weight of Evidence (WoE) approach in the national administrative practice of URSK. The research contributes to the development of public administration by clarifying the limits of technocratic autonomy and the necessity of transparent uncertainty communication. The results deepen the understanding of judicial review over scientific-technical issues and the relationship between the precautionary principle and legal certainty.

Ključne besede:titanium dioxide, scientific uncertainty, free appraisal of evidence, weight of evidence approach, precautionary principle, manifest error of assessment

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj