Ta študija raziskuje vlogo zaznanih sprememb v delovnih zahtevah in virih ter sociodemografskih značilnostih pri dobrem počutju učiteljev med pandemijo covida-19. Uporabili smo podatke več kot tri tisoč hrvaških učiteljev z najmanj tremi leti delovne dobe. Izvedli smo analizo poti, da bi preverili predlagane povezave med sociodemografskimi značilnostmi (spol, stopnja šole in dolžina delovne dobe) ter zaznanimi spremembami v delovnih zahtevah in virih (delovne zahteve, pogostost težav učencev in kakovost strokovnega sodelovanja) z dobrim počutjem učiteljev (zadovoljstvo pri delu, stres ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja). Učinki sociodemografskih spremenljivk na mere do-brega počutja so bili različni, od neobstoječih do majhnih. Model se je dobro ujemal s podatki, vendar so vrednosti parametrov pokazale skromen prispevek sociodemografskih značilnosti ter zaznanih sprememb v delovnih zahtevah in virih k pojasnjevanju dobrega počutja učiteljev med pandemijo covida-19. Učitelji so poročali o razmeroma visokem zadovoljstvu pri delu, nizki stopnji stresa ter o srednji stopnji usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega na njihovo doživljanje stresa ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ni bistveno vplivalo zaznano povečanje delovnih zahtev. Naši rezultati kažejo, da so učitelji pokazali odpornost pri prilagajanju na zahtevne okoliščine. To zmožnost bi bilo treba nenehno gojiti v programih njihovega poklicnega razvoja.
|