V zadnjih desetletjih so nacionalne in mednarodne pobude spodbujale učitelje, da naj v svojo pedagoško prakso vključijo raziskovalne dokaze. Da bi učitelji lahko izvajali na dokazih utemeljene dejavnosti, morajo imeti pozitivna stališča do raziskav. Medtem ko se večina obstoječih raziskav osredinja na visokošolsko izobraževanje in usposabljanje učiteljev, je o dejavnikih, ki vplivajo na uporabo raziskav pri osnovnošolskih učiteljih, znanega sorazmerno malo. Ta študija obravnava to vrzel s preučevanjem povezav med stališči osnovnošolskih učiteljev do raziskav ter njihovimi individualnimi lastnostmi in kompetencami, zlasti z njihovo starostjo, delovno dobo, s predhodnim izobraževanjem in z veščinami informacijske pismenosti. Podatki ankete so bili zbrani pri 120 osnovno-šolskih učiteljih. Analize so potekale od bivariatnih korelacij in primerjav skupin do modeliranja z večkratno regresijo. Čeprav so bivariatne analize nakazovale, da so starejši in izkušenejši učitelji poročali o bolj negativnih stališčih do raziskav, te demografske povezave niso bile več pomembne, ko so bile v regresijski model vključene veščine informacijske pismenosti. Namesto tega so se veščine informacijske pismenosti izkazale kot edini pomemben napovednik stališč učiteljev do raziskav, medtem ko predhodno izobraževanje ni pokazalo nobenega učinka. S tem, da študija opredeljuje veščine informacijske pismenosti kot prilagodljivo kompetenco, poudarja priložnost za ciljno usmerjeno strokovno izpopolnjevanje, ki bi olajšalo trajnostno vključevanje raziskovalnih dokazov v osnovnošolsko izobraževanje.
|