Ozadje: Vključevanje redne telesne dejavnosti in razvijanje temeljnih gibalnih sposobnosti v predšolskem obdobju predstavlja temelj za zdravje in zdrav življenjski slog, pri čemer imajo usposobljeni vzgojitelji ključno vlogo pri vplivanju na ta proces. Namen: Študija je bila usmerjena v pridobivanje vpogleda v interes vzgojiteljev za poučevanje vrtčevske športne vzgoje. Metode: Študija je bila izvedena marca 2024 in je zajela 112 vzgojiteljic iz 31 vrtcev z vzhodnega dela Slovaške. Anonimni vprašalnik je verjetno spodbudil odprte in iskrene odgovore, kar prispeva k večji zanesljivosti podatkov. Ugotovitve: Čeprav se večina vzgojiteljic zaveda pomena športne vzgoje v otrokovem življenju in je veliko njih tudi samih telesno aktivnih, je izvajanje gibalnih dejavnosti pogosto omejeno zaradi vsebine državnega izobraževalnega programa (ISCED 0), pomanjkanja metodološkega gradiva in pogosto tudi zaradi negativnega odnosa otrokovih skrbnikov. Zaključek: Rezultati potrjujejo potrebo po ponovni presoji vsebine ISCED 0, zlasti na področju zahtevanih kompetenc, ter po prilagoditvi študijskih programov za zgodnje izobraževanje predšolskih otrok, pri katerih sta športna vzgoja in razvoj gibalnih sposobnosti pogosto zapostavljena. Poleg tega lahko vključevanje netradicionalnih metod, kot sta razgibavanje z oporo (bracing) in savnanje, dodatno popestri kurikulum športne vzgoje ter prispeva k celostnemu in dinamičnemu pristopu, ki spodbuja otrokovo zdravje. Te metode prinašajo raznolikost in dodatno motivacijo, zaradi česar je učna izkušnja bolj privlačna tako za otroke kot tudi za vzgojitelje.
|