Utrujenost je ključen dejavnik športne uspešnosti, saj pogosto zmanjšuje natančnost in učinkovitost športnika. Ta študija je preučevala vplive utrujenosti zgornjih okončin na natančnost meta, kinematiko in mišično aktivnost pri mladostnikih košarkarjih. Dvanajst udeležencev (starost: 15 ± 1,1 let; športne izkušnje: 6 ± 2,7 let) je izvajalo proste mete v pogojih pred in po utrujenosti. Utrujenost je bila povzročena s strukturiranim protokolom, ki je z grafičnim vmesnikom omogočal spremljanje ravni napora. Natančnost meta je bila kvalitativno ocenjena na podlagi vnaprej določenih kategorij izida meta. Kinematične spremenljivke, kot so koti v sklepih, kotne hitrosti sklepov in parametri trajektorije žoge, so bili analizirani skupaj z aktivacijo ključnih mišic zgornjih okončin. Analiza po utrujenosti je pokazala pomembno zmanjšanje kotne hitrosti v komolcu (−5,08 %, p = 0,041, velikost učinka = 0,59), kar kaže na oslabljeno koordinacijo sklepa. Poleg tega se je zmanjšala aktivacija mišice palmaris longus (−4,68 %, p = 0,028, velikost učinka = 0,63), kar nakazuje zmanjšano stabilnost zapestja in nadzor prijema. Natančnost meta se je poslabšala, s pomembnim povečanjem pogostosti izidov »Airball« (p < 0,05) in »Prekratek ali nenadzorovan met, ki ni zadel« (p < 0,05). V kategorijah »Uravnotežen in nadzorovan met, ki ni zadel« ter »Uspešen met« ni bilo zaznanih pomembnih razlik. Ti izsledki poudarjajo negativen vpliv utrujenosti na nevromišični nadzor in biomehaniko ter izpostavljajo pomen strategij za obvladovanje utrujenosti v košarkarskem treningu za ohranjanje učinkovitosti metov.
|
