Vrhunski športniki doživljajo znatne psihološke in telesne obremenitve, ki lahko oslabijo motivacijo in zavzetost za vsakodnevne treninge in tekmovanja. Na podlagi Modela delovnih zahtev in virov (JD-R) v prispevku preučujemo, kako dnevni delovni stres vpliva na športno zavzetost vrhunskih športnikov, pri čemer je naš glavni cilj preučiti vlogo osredotočenosti kot mediatorja in REM spanja kot moderatorja. V raziskavi je sodelovalo devetnajst poklicnih rokometašic iz Slovenije, ki so v času tekmovalne sezone sodelovale v 60-dnevni študiji z metodo izkustvenega vzorčenja. Udeleženke so vsak dan izpolnjevale mobilne vprašalnike o stresu, osredotočenosti in zavzetosti ter ponoči nosile validirane prstane Oura, ki so beležili njihovo REM spanje. Skupno je bilo zbranih 1.020 dnevnih opazovanj, ki smo jih analizirali z uporabo večnivojskega modeliranja. Rezultati kažejo, da so bile višje ravni zaznanega stresa povezane z nižjo športno zavzetostjo naslednji dan. V tej negativni povezavi kot mediator nastopa osredotočenost. To pomeni, da kljub temu, da stres zmanjšuje koncentracijo, športnice z višjo ravnijo osredotočenosti ohranjajo večjo zavzetost pri športu. Ključna ugotovitev je tudi, da REM spanje omili negativni vpliv dnevnega delovnega stresa na zavzetost, ki je nekoliko manjši po nočeh z več REM spanja. Študija bogati teorijo JD-R z vključitvijo REM spanja kot fiziološkega blažilca stresa. S praktičnega vidika rezultati podpirajo aktivnosti za obvladovanje stresa, nadzor osredotočenosti in količino spanja za ohranjanje športne zavzetosti. Uporabili smo zamaknjen dnevni raziskovalni dizajn, v katerem smo stres merili zvečer, REM spanje ponoči, osredotočenost in zavzetost pa nato ocenili naslednji dan. Študija tudi poudarja pomen kombinacije samoocenjevanja in objektivnega spremljanja spanja za razumevanje dobrega počutja in uspešnosti športnikov.
|
