Evropska izobraževalna orodja in politike kažejo vse večjo družbeno skrb za inkluzijo, hkrati pa sprejemajo standardizirane pristope, ki lahko ogrozijo raznolikost. Program Erasmus+ je orodje, ki si prizadeva za kulturno ozaveščenost in evropsko državljanstvo ter hkrati spodbuja povezavo s potrebami globaliziranega trga dela, začenši s področjem visokošolskega izobraževanja. Glede na razširitev programa na druga področja izobraževanja, in sicer šolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih ter poklicno izobraževanje in usposabljanje, še vedno ni jasno, kako takšna razširitev vpliva na znanstvene raziskave o mobilnosti Erasmus+ in na relativni položaj, ki ga na njih zavzemajo posamezna področja. Namen te študije je bil na podlagi emancipatorne in instrumentalne perspektive ugotoviti, kateri koncepti spodbujajo objavljene raziskave o mobilnosti Erasmus+, in opredeliti njihov položaj na različnih področjih izobraževanja, ki jih zajema program. V ta namen je bil opravljen pregled literature, ki je zajemal članke, objavljene med letoma 2014 in 2022. Podatki, analizirani z vsebinsko analizo, so pokazali, da so v izbranih člankih prisotni koncepti, ki spodbujajo emancipatorno in instrumentalno perspektivo, čeprav prevladujejo pristopi, ki jih ni mogoče neposredno povezati z nobeno izmed perspektiv. Podatki tudi kažejo, da visoko šolstvo ostaja prevladujoče področje v raziskavah mobilnosti Erasmus+ in da se torej študije, osredinjene na učinke programa, izvajajo predvsem na tem področju izobraževanja. Te ugotovitve poudarjajo pomembnost poglobljenega znanja o učinkih programa na šolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih ter na poklicno izobraževanje in usposabljanje.
|