Podrobno

The (im)possibility of primary arts teacher education
ID Meiners, Jeff (Avtor), ID Rowlands, Kerrin (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (221,24 KB)
MD5: 55FBE1423BC32AEF33FF257A53C489C8
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://cepsj.si/index.php/cepsj/article/view/2000 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
UNESCO strategies, including the 2006 Road Map for Arts Education, the 2010 Seoul Agenda for Arts Education and the 2024 Framework for Culture and Arts Education, highlight a persistent concern regarding the insufficient emphasis on arts education competencies among pre-service teachers and the challenge of allocating adequate curriculum time in education programmes. In Australia, recent government policies have included the arts as a school curriculum learning area with five subjects: Dance, Drama, Media Arts, Music and Visual Arts. This curriculum aims to ensure that all young Australians experience a com-prehensive arts education by providing a framework for teachers to implement sequential learning across the primary school years. Despite these efforts, Australian research tracking the implementation of the arts curriculum within schools and teacher education programmes remains limited, revealing a problematic gap. The present paper examines how an Australian university has attempted to address this gap by providing pre-service teachers with an “Arts Specialism” within a teacher education programme. Using education policy sociology theory, the study explores the contexts of influence, curriculum text production and policy implementation. Critical discourse analysis is used to identify negotiations between influential Australian stakeholders, including university programme leaders who have supported the concept of an arts curriculum specialism. The study addresses themes of arts education content and pedagogy, revealing challenges and opportunities in implementing this specialism and concluding with recommendations for future developments.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:arts education, arts specialism, curriculum, policy, primary generalist teacher
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 51–72
Številčenje:Vol. 15, no. 2
PID:20.500.12556/RUL-179294 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.091.3:7.01
ISSN pri članku:2232-2647
DOI:10.26529/cepsj.2000 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:243474435 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Podatek o licenci CC-BY 4.0 je naveden na spletni strani revije (https://ojs.cepsj.si/index.php/cepsj/about). (Datum opombe 10. 2. 2026)
Datum objave v RUL:10.02.2026
Število ogledov:215
Število prenosov:74
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:CEPS Journal: Center for Educational Policy Studies Journal = revija Centra za študij edukacijskih strategij
Založnik:Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
ISSN:2232-2647
COBISS.SI-ID:254029824 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:(Ne)možnost izobraževanja učiteljev umetnostne vzgoje na razredni stopnji
Izvleček:
Unescove strategije, vključno z Načrtom za umetnostno vzgojo iz leta 2006, s Seulsko agendo – Cilji za razvoj umetnostne vzgoje iz leta 2010 ter z Okvirom za kulturno-umetnostno vzgojo iz leta 2024, poudarjajo trajno zaskrbljenost glede nezadostnega poudarka na kompetencah s področja umetnostne vzgoje pri bodočih učiteljih in izziv zagotavljanja ustreznega obsega umetnostne vzgoje v učnih načrtih izobraževalnih programov. V Avstraliji so nedavne vladne politike vključile umetnost kot samostojno področje v šolskem učnem načrtu, ki obsega pet pred-metov: ples, gledališče, medijske umetnosti, glasbo in likovno umetnost. Cilj tega kurikuluma je zagotoviti, da bodo vsi mladi Avstralci deležni celostne umetnostne vzgoje, in sicer prek ogrodja, ki učiteljem omogoča postopno in povezano učenje umetnosti skozi celotno obdobje osnovne šole. Kljub tem prizadevanjem je na voljo malo raziskav, ki bi spremljale uresničevanje umetnostnega kurikuluma v šolah in programih izobraževanja učiteljev, kar razkriva problematično vrzel. Prispevek obravnava, kako je ena izmed avstralskih univerz skušala to vrzel nasloviti z uvedbo t. i. »specializacije za umetnosti« (Arts Specialism) v okviru programa izobraževanja učiteljev. Z uporabo sociološke teorije edukacijskih politik raziskava preučuje vplivne kontekste, oblikovanje učnih načrtov in uresničevanje politik. Kritična diskurzivna analiza se uporablja za prepoznavanje pogajanj med ključnimi deležniki v Avstraliji, vključno z vodji univerzitetnih programov, ki podpirajo koncept specializacije za umetnostni kurikulum. Študija obravnava teme, povezane z vsebino in didaktiko umetnostne vzgoje, razkriva izzive in priložnosti pri uvajanju te specializacije ter zaključuje s priporočili za nadaljnji razvoj.

Ključne besede:umetnostna vzgoja, specializacija za umetnost, učni načrt, politika, razredni učitelj splošnega profila, umetnost, vzgoja in izobraževanje

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. CEPS journal

Nazaj