The (im)possibility of primary arts teacher education

Meiners, Jeff (avtor), Rowlands, Kerrin (avtor)

UNESCO strategies, including the 2006 Road Map for Arts Education, the 2010 Seoul Agenda for Arts Education and the 2024 Framework for Culture and Arts Education, highlight a persistent concern regarding the insufficient emphasis on arts education competencies among pre-service teachers and the challenge of allocating adequate curriculum time in education programmes. In Australia, recent government policies have included the arts as a school curriculum learning area with five subjects: Dance, Drama, Media Arts, Music and Visual Arts. This curriculum aims to ensure that all young Australians experience a com-prehensive arts education by providing a framework for teachers to implement sequential learning across the primary school years. Despite these efforts, Australian research tracking the implementation of the arts curriculum within schools and teacher education programmes remains limited, revealing a problematic gap. The present paper examines how an Australian university has attempted to address this gap by providing pre-service teachers with an “Arts Specialism” within a teacher education programme. Using education policy sociology theory, the study explores the contexts of influence, curriculum text production and policy implementation. Critical discourse analysis is used to identify negotiations between influential Australian stakeholders, including university programme leaders who have supported the concept of an arts curriculum specialism. The study addresses themes of arts education content and pedagogy, revealing challenges and opportunities in implementing this specialism and concluding with recommendations for future developments.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: arts education, arts specialism, curriculum, policy, primary generalist teacher
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2025
• Št. strani: Str. 51–72
• Številčenje: Vol. 15, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-179294
• UDK: 37.091.3:7.01
• ISSN pri članku: 2232-2647
• DOI: 10.26529/cepsj.2000
• COBISS.SI-ID: 243474435

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC-BY 4.0 je naveden na spletni strani revije (https://ojs.cepsj.si/index.php/cepsj/about). (Datum opombe 10. 2. 2026)

• Datum objave v RUL: 10.02.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: CEPS Journal: Center for Educational Policy Studies Journal = revija Centra za študij edukacijskih strategij
• Založnik: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
• ISSN: 2232-2647
• COBISS.SI-ID: 254029824

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: (Ne)možnost izobraževanja učiteljev umetnostne vzgoje na razredni stopnji

Izvleček

Unescove strategije, vključno z Načrtom za umetnostno vzgojo iz leta 2006, s Seulsko agendo – Cilji za razvoj umetnostne vzgoje iz leta 2010 ter z Okvirom za kulturno-umetnostno vzgojo iz leta 2024, poudarjajo trajno zaskrbljenost glede nezadostnega poudarka na kompetencah s področja umetnostne vzgoje pri bodočih učiteljih in izziv zagotavljanja ustreznega obsega umetnostne vzgoje v učnih načrtih izobraževalnih programov. V Avstraliji so nedavne vladne politike vključile umetnost kot samostojno področje v šolskem učnem načrtu, ki obsega pet pred-metov: ples, gledališče, medijske umetnosti, glasbo in likovno umetnost. Cilj tega kurikuluma je zagotoviti, da bodo vsi mladi Avstralci deležni celostne umetnostne vzgoje, in sicer prek ogrodja, ki učiteljem omogoča postopno in povezano učenje umetnosti skozi celotno obdobje osnovne šole. Kljub tem prizadevanjem je na voljo malo raziskav, ki bi spremljale uresničevanje umetnostnega kurikuluma v šolah in programih izobraževanja učiteljev, kar razkriva problematično vrzel. Prispevek obravnava, kako je ena izmed avstralskih univerz skušala to vrzel nasloviti z uvedbo t. i. »specializacije za umetnosti« (Arts Specialism) v okviru programa izobraževanja učiteljev. Z uporabo sociološke teorije edukacijskih politik raziskava preučuje vplivne kontekste, oblikovanje učnih načrtov in uresničevanje politik. Kritična diskurzivna analiza se uporablja za prepoznavanje pogajanj med ključnimi deležniki v Avstraliji, vključno z vodji univerzitetnih programov, ki podpirajo koncept specializacije za umetnostni kurikulum. Študija obravnava teme, povezane z vsebino in didaktiko umetnostne vzgoje, razkriva izzive in priložnosti pri uvajanju te specializacije ter zaključuje s priporočili za nadaljnji razvoj.

• Ključne besede: umetnostna vzgoja, specializacija za umetnost, učni načrt, politika, razredni učitelj splošnega profila, umetnost, vzgoja in izobraževanje