Virtualne izmenjave lahko obravnavamo kot močno orodje za spodbujanje digitalno-pedagoških, medkulturnih in tujejezikovnih kompetenc v izobraževanju učiteljev. Od pandemije covida-19 leta 2020 so virtualne izmenjave v izobraževanju učiteljev deležne vse večje pozornosti v raziskavah in praksi. Kljub naraščajočemu številu publikacij ter raz-ličnim področjem in temam, ki jih zajemajo raziskave in poročila, se le malo publikacij ukvarja s povezovanjem in sistematizacijo diskurza o virtualnih izmenjavah v obdobju 2020–2023. Namen tega prispevka je ponuditi celovit pregled uporabe virtualnih izmenjav v izobraževanju učiteljev, in sicer s pristopom študije obsega in pregledom raziskovalnih člankov, objavljenih v tem obdobju. Naše ugotovitve zajemajo načrtovanje, izvajanje in vrednotenje virtualnih izmenjav ter nekatera osrednja priporočila za izboljšanje izvajanja virtualnih izmenjav v izobraževanju učiteljev, kot so navedena v raziskovalnih člankih. Virtualne izmenjave v izobraževanju učiteljev so večplastno področje, saj imajo več ciljev, uporab in učinkov, ki so v veliki meri odvisni od (večinoma prostovoljnega) dela izobraževalcev učiteljev, institucionalnega okvira, v katerem izmenjave potekajo, in motivacije študentov, bodočih učiteljev, za sodelovanje. Za prihodnost virtualnih izmenjav v izobraževanju učiteljev bi bilo koristno, če bi se jih razširilo še na druga področja zunaj izobraževanja učiteljev tujih jezikov in združilo manjše študije z obsežnimi, da bi bolje informirale raziskave in prakso
|