Podrobno

Govorljivost in gledališki prevod
ID Čebulj, Živa (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (531,23 KB)
MD5: 30832A4679B08FB8E03F0B0CBB35E8B7
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/Vestnik/article/view/23062 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Ena osrednjih tem sodobnega gledališkega prevodoslovja je koncept govorljivosti, ki se nanaša na vprašanja, kot so: kaj daje dramskemu besedilu performativno moč, kakšen mora biti prevod, da je primeren za oder, in kako opredeliti prevod kot govorljiv ali negovorljiv. Ta vprašanja so ključna za razumevanje odnosa med pisanim dramskim tekstom in njegovo odrsko realizacijo, obenem pa odpirajo prostor za utemeljevanje različnih prevajalskih odločitev in posegov v izhodiščno bese-dilo. V prispevku najprej obravnavamo različne pristope raziskovalk in raziskovalcev koncepta govorljivosti. Ti pristopi se večinoma razvrščajo v dve glavni skupini: prva zagovarja znotrajbe-sedilni pristop, kjer se govorljivost razume kot inherentna značilnost dramskega besedila, druga pa govori o zunajbesedilnem, procesnem pristopu, v katerem je govorljivost rezultat sodelovanja različnih akterjev v uprizoritvenem procesu. Ta teoretska izhodišča nato v empiričnem delu pri-spevka apliciramo na konkreten primer: finsko dramsko besedilo Kokkola avtorice Leee Klemola, v prevodu Julije Potrč Šavli in v odrski postavitvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Žive Bizovičar, kjer je bil pripravljen še prevod v zasavsko narečje (Jaša Drnovšek). Na nekaj kon-kretnih primerih replik analiziramo razlike med izhodiščnim prevodom, šepetalsko knjigo in upri-zoritvenim besedilom (v premierni predstavi), pa tudi, kako je do teh besedilnih sprememb tudi prišlo. Nadalje podrobneje razčlenimo ideološka izhodišča za rabo narečja na odru in primerjamo razloge za takšno jezikovno izbire med izvirno uprizoritvijo v finščini (oz. kokkolskem narečju) z rabo izbranega narečja v celjski uprizoritvi. Prispevek sklenemo s premislekom o tem, kako je bila raba narečja ocenjena v kritiškem odzivu ter kaj to pomeni za razumevanje govorljivosti v sodobni uprizoritveni praksi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gledališki prevod, performativna moč, govorljivost, pogajanje, narečje
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:26.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 19-34
PID:20.500.12556/RUL-179168 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81'25:792
ISSN pri članku:2350-4269
DOI:10.4312/vestnik.17.19-34 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:267540995 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.02.2026
Število ogledov:120
Število prenosov:28
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Vestnik za tuje jezike = Journal for foreign languages
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:2350-4269
COBISS.SI-ID:269600256 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Speakability and Theatre Translation
Izvleček:
One of the central themes of Theatre Translation Studies is the concept of speakability, which refers to issues such as what gives a dramatic text its performative power, what kind of translation is suitable for the stage, and how to define a translation as speakable. These questions are crucial for understanding the relationship between the written dramatic text and its stage realization, while also opening up space for justifying various translation choices and interventions in the first trans-lation. In this paper, we first discuss the different approaches to the concept of speakability, which are classified into two main groups: the first an intra-textual approach, in which speakability is understood as an intrinsic feature of the dramatic text, while the second argues for an extra-textual, process-oriented approach, in which speakability is the result of the collaboration of various actors in the process. In the empirical part of the article, these theoretical orientations are applied to a specific example: the Finnish play Kokkola by Leea Klemola, translated by Julia Potrč Šavli and staged by the Celje Theatre, directed by Živa Bizovičar, where a translation into the Zasavje dialect was also prepared (Jaša Drnovšek). Based on a few specific examples, we analyse the differences between the original translation, the prompt book, and the stage text (in the premiere performance), as well as how these textual changes occurred. We then examine in more detail the ideological reasons for the use of dialect on stage and compare the reasons for such linguistic choices between the original performance in Finnish (or the Kokkola dialect) and the use of the selected dialect in the Celje performance. The paper concludes with a reflection on how the use of dialect was evaluated in critical responses, and what this means for understanding speakability in contemporary performance practice.

Ključne besede:Theatre Translation, performative potency, speakability, negotiation, dialect

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj