Cognizing an Object’s Universal Features for Its Identity : A Contemporary Debate between Nyāya and Buddhism

Kumar, Nishant (avtor), Sethy, Satya Sundar (avtor)

In everyday life, people cognize many objects. A question thus arises, how do we cognize an object? Do we cognize and identify an object through its observable (secondary) or universal (primary) features? According to the Nyāya School, we cognize an object through its “universal features”, as they manifest in each constituent of the object. Due to these universal features, we identify an object with a name. Further, Naiyāyikas said that when we cognize an object, our cognition will not be regarded as determinate cognition if we do not identify it with a name. The reason is a determinate cognition necessarily requires cognition of an object’s universal features and identification of an object with a name. Further, it possesses the conceptual construction of the object. In contrast to the Nyāya School, Buddhism argues that a determinate cognition need not require cognition of an object’s universal features and conceptual construction of the object. This is because people cognize objects through their observable features, not through universal features, and the latter are not identified and referred to through sense organs. Against this backdrop, the paper discusses nature, features, and two facets of cognition; “recognition” and “conceptualization”. It critically examines Buddhist arguments and methods for cognizing objects of the world. The paper concludes that the arguments of the Nyāya School on cognizing an object’s universal features for its identity are not convincing, and hence not justifiable. In contrast, Buddhism’s view of cognizing objects through their observable features is reasonable and justifiable. 

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Buddhism, cognition, non-conceptual perception, conceptually constructed perception, universal features, observable features, Nyāya School
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Datum objave: 09.05.2025
• Št. strani: Str. 179-194
• Številčenje: Vol. 13, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-178275
• ISSN: 2232-5131
• eISSN: 2350-4226
• DOI: https://doi.org/10.4312/as.2025.13.2.179-194
• Datum objave v RUL: 22.01.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Asian studies
• Založnik: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani
• ISSN: 2232-5131
• COBISS.SI-ID: 265206272

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Spoznavanje univerzalnih značilnosti predmeta za njegovo identiteto : sodobna razprava med nyāyo in budizmom

Izvleček

V vsakdanjem življenju ljudje spoznavajo številne predmete, zato se postavlja vprašan-je, kako spoznavajo predmete. Ali predmet spoznavamo in prepoznavamo na podlagi njegovih opazljivih (sekundarnih) ali univerzalnih (primarnih) značilnosti? Po mnenju pripadnic in pripadnikov šole nyāya predmet spoznavamo prek njegovih »univerzalnih značilnosti«, kot se kažejo v vsaki sestavini predmeta. Zaradi teh univerzalnih značilnosti predmet identificiramo z imenom. Nadalje, Naiyāyikas je dejal, da ko spoznavamo pred-met, naše spoznanje ne bo veljalo za determinirano spoznanje, če ga ne bomo poistovetili z imenom. Razlog je v tem, da determinirano spoznavanje nujno zahteva spoznavanje univerzalnih lastnosti predmeta in identifikacijo predmeta z imenom. Poleg tega ima po-jmovno konstrukcijo predmeta. V nasprotju s šolo nyāya budizem trdi, da determinira-no spoznanje ne zahteva nujno spoznanja univerzalnih lastnosti predmeta in pojmovne zgradbe predmeta. To pa zato, ker ljudje spoznavajo predmete prek njihovih opazljivih lastnosti, in ne prek univerzalnih lastnosti, slednjih pa ne prepoznavajo in se nanje ne sklicujejo prek čutnih organov. V tem kontekstu članek obravnava naravo, lastnosti in dva vidika spoznavanja: »prepoznavanje« in »konceptualizacijo«. Kritično premišljuje budistične argumente in metode za spoznavanje predmetov sveta. Prispevek ugotavl-ja, da argumenti šole Nyāya o spoznavanju univerzalnih lastnosti predmeta za njegovo identiteto niso prepričljivi in zato niso upravičeni. Nasprotno pa je budistično stališče o spoznavanju predmetov na podlagi njihovih opazljivih lastnosti razumno in upravičeno.

• Ključne besede: budizem, spoznavanje, nekonceptualno zaznavanje, konceptualno zas-novano zaznavanje, univerzalne značilnosti, opazne značilnosti, šola nyāya