Članek predstavlja raziskavo, ki smo jo opravili s študenti razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Namen je bil ugotoviti, ali sta se dojemanje in podoba urbanega prostora skozi leta spreminjala, saj je bil isti vprašalnik uporabljen v letih 2001 in 2019. Vseboval je enajst vprašanj. Študentje so morali izbrati, na katera vprašanja želijo odgovoriti, da bi opisali svoj najljubši kraj v mestu, in pustiti neodgovorjene tiste, ki jim niso bili pomembni. Predstavljamo primerjavo med obema rezultatoma, tj. iz let 2001 in 2019. Analizirani so bili kvantitativno in kvalitativno. Čeprav prostorsko zaznavanje vključuje vsa čutila, je dotik v nasprotju z vidom najmanj omenjen v obeh primerih. Naša prvotna predpostavka je bila, da bo z napredkom digitalnih medijev dojemanje realnega prostora bolj jedrnato, vendar pa je bilo leta 2019 kar nekaj študentov, ki so se natančneje izražali kot leta 2001, kar kaže na to, da so razvili večjo občutljivost za prostor. Splošne ugotovitve nakazujejo, da bi morali ponovno razmisliti o pedagoškem procesu. Nekaj predlogov je podanih v zaključku.
|