Young people with complex needs as a particular challenge for the education system

Razpotnik, Špela (avtor), Sande, Matej (avtor), Dekleva, Bojan (avtor), Tadič, Darja (avtor), Klemenčič Rozman, Mija Marija (avtor), Rapuš-Pavel, Jana (avtor)

One of the phenomena that predicts poorer educational outcomes for young people, as well as poorer outcomes in other areas, is certainly the phenom¬enon of complex needs, i.e., challenges that cut across different domains, often combining psychosocial wellbeing, physical and mental health, socio¬economic background, the burden of different challenges on the young per¬sons’ family, a non-dominant ethnic background, learning difficulties and other aspects. A key challenge with complex needs is the inability of sys¬tems (educational and others) to respond appropriately to them, resulting in young people being sent from door to door and being excluded, as well as other adverse responses for both parties (young people and services, educa¬tional and others). In order to understand the emergence of complex needs or multiple vulnerabilities, we need to analyse them using an intersectional perspective. In this paper, data from a national Slovenian study entitled Sup¬port Networks for Young People in Psychosocial Distress are analysed using a subsample of 32 young people from the overall sample of 203 interviewees. The subsample represents young people whose interviews show the great¬est clustering of distress in various contexts of life. The interviews with the selected participants are qualitatively analysed using content analysis based on a scheme of key social systems: school/education, family, peer networks, local community and other (formal) support services. All of these systems are analysed in terms of being supportive or threatening according to the perception of the young person. In all of the systems, more threatening than supportive aspects were reported by young people with complex needs. An analysis of both kinds of factors can help us to think about the changes needed in educational and other systems in order to make them more re¬sponsive to the needs of particularly vulnerable young people.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: young people, psychosocial distress, complex needs, integrating services, intersectionality
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2024
• Št. strani: Str. 33-53
• Številčenje: Vol. 14, no. 4
• PID: 20.500.12556/RUL-166772
• UDK: 37.013.42
• ISSN pri članku: 1855-9719
• DOI: 10.26529/cepsj.1895
• COBISS.SI-ID: 222070531

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC-BY 4.0 je naveden na spletni strani revije (https://cepsj.si/index.php/cepsj/about). (Datum opombe: 24. 1. 2025)

• Datum objave v RUL: 24.01.2025

Gradivo je del revije

• Naslov: CEPS journal : Center for Educational Policy Studies journal = revija Centra za študij edukacijskih strategij
• Založnik: Založba Univerze v Ljubljani = University of Ljubljana Press
• ISSN: 1855-9719
• COBISS.SI-ID: 252707584

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Mladi s kompleksnimi potrebami kot poseben izziv za vzgojno-izobraževalni sistem

Izvleček

Eden izmed pojavov, ki napoveduje slabše rezultate mladih na področju izobraževanja pa tudi na drugih področjih, je gotovo pojav kompleksnih potreb, tj. izzivov, ki segajo na različna področja, pogosto pa združujejo psihosocialno počutje, telesno in duševno zdravje, socialno-ekonomsko ozadje, različna družinska bremena, nedominantno etnično ozadje, učne težave in morebitne druge vidike. Ključni izziv pri kompleksnih potrebah je nezmožnost sistemov (vzgojno-izobraževalnega in drugih), da bi se nanje ustrezno odzvali, zaradi česar se mlade pošilja od vrat do vrat, ter se jih na škodo obeh strani (mladih in tudi služb v podporo mladim) izključuje. Da bi razumeli nastanek kompleksnih potreb oz. večplastnih ranljivosti, jih moramo analizirati z medpresečne perspektive. V prispevku so analizirani podatki slovenske nacionalne raziskave z naslovom Podporne mreže mladih v psihosocialnih stiskah, ki je bila izvedena na podvzorcu 32 mladih iz skupnega vzorca 203 anketirancev. Podvzorec predstavlja mlade, pri katerih je v intervjujih razvidno največje kopičenje izzivov v različnih življenjskih kontekstih. Intervjuji z iz-branimi udeleženci so kvalitativno analizirani z uporabo vsebinske analize na podlagi sheme ključnih družbenih sistemov: šola/izobraževanje, družina, vrstniške mreže, lokalna skupnost in druge (formalne) podporne službe. Vsi ti sistemi so analizirani glede na to, ali so po mladostnikovem dojemanju zanj odigrali podporno ali ogrožajočo vlogo. V vseh sistemih so mladi s kompleksnimi potrebami poročali o več ogrožajočih kot podpornih vidikih. Analiza obeh vrst dejavnikov nam lahko pomaga pri razmišljanju o potrebnih spremembah v vzgojno-izobraževalnih in drugih sistemih, da bi se ti bolj odzivali na potrebe posebej ranljivih mladih.

• Ključne besede: mladi, psihosocialne stiske, kompleksne potrebe, medpresečnost, integriranje storitev, socialna pedagogika