Hieronimovo razumevanje brezstrastnosti (impassibilitas) sledi stoiškemu, to pomeni: odsotnost čustev ali želja. Brezstrastnost je zmotno enačil z brezgrešnostjo (impeccantia), pri tem pa je Evagrija obtožil poskusa, da želi iz človeka narediti brezsrčen kamen ali za brezgrešnega Boga. Evagrij brezstrastnosti namreč ni razumel v smislu sodobnega pojma apatije ali brezčutnosti, pa tudi ne v smislu umanjkanja želja in dražljajev, marveč kot osvoboditev od strastnih misli: požrešnost, nečistost, pohlep, žalost, jeza in akedija. Hieronim ni bral Evagrijevih besedil v izvirni grščini, ampak je imel o njih zgolj informacije iz druge roke, zaradi česar je napačno razumel pojma brezstrastnosti in brezgrešnosti.
|