Kmalu po prehodu na republikanski režim v Turčiji je bil sistem verske avtonomije
milet v Otomanskem cesarstvu ukinjen. Medtem ko so bile v verskih zadevah nemuslimanom
podeljene določene pravice, so bile le nekatere od njih vključene v okvir civilnega prava.
Za muslimane je bil položaj vere v družbi in državnih institucijah vedno predmet razprave.
Verske in državne zadeve so bile po načelu sekularizma ločene, kljub temu pa se je nadzor
države nad vero nadaljeval. Nekatere omejitve v verskih zadevah so v družbi vzbujale negodovanje, zato je po drugi svetovni vojni politika na verskem področju postala prožnejša. Poleg
tega je družbena refleksija vere postala vidnejša. Od leta 2000 se je družbena prepoznavnost
vere v Turčiji močno povečala, prav tako pa – v primerjavi s prejšnjimi leti – tudi število študij o tem. Razvidno pa je, da so študije o verskem življenju v Turčiji zelo nove v primerjavi
s študijami na Zahodu. Raziskava o verskem življenju v Turčiji, ki jo je leta 2013 izvedel
Direktorat za verske zadeve, je najobsežnejša doslej. V njej so preučevali versko pripadnost,
prepričanje, versko znanje, vsakdanje življenje ter vero in religioznost v Turčiji. Ponekod
so ocene izdelali s primerjavo z drugimi raziskavami in študijami.
|