Interpretacija arheološke dediščine z uporabo sodobne IKT: Hologram

Kerčmar, Anja (avtor), Vidrih Perko, Verena (mentor)

Za razvoj arheologije za javnost so najbolj pomembne družbene spremembe, ki so prinesle drugačne navade javnosti, razvoj procesne arheologije in kot odgovor nanjo, poprocesna arheologija (Merriman 2004). Konceptualne spremembe v arheološki teoriji so sledile istim družbenim spremembam, ki so vodile tudi do sprememb v muzejski teoriji. Nova muzeologija predlaga uporabne usmeritve muzejev v prihodnosti s posluževanjem sodobnejših komunikacijskih sredstev in se zavzema za večjo vpetost muzejev v kulturno in socialno okolje. Za sodobni muzej sta temeljnega pomena interpretacija in komunikacija. Arheologija se je do nedavnega v muzejih pojavljala le v obliki raziskovanj materialne kulture, tj. artefaktov na polju temeljne znanosti in šele z vključevanjem javnosti v arheologijo in širjenjem zanimanja v javnosti za postopke odkrivanja, ohranjanja ter interpretacije, je muzejska arheologija prevzela ne le izobraževalne, temveč tudi identitetne in razvojne družbene naloge. Arheologija za javnost nima enotne definicije, ker se njene naloge spreminjajo glede na potrebe določene skupnosti in družbe ter v sodelovanju z javnostjo. Ker so se v različnih koncih sveta izoblikovali različni pogledi na način in namen delovanja arheologije za javnost, so se temu primerno razvili različni komunikacijski modeli. V muzejih dobiva vedno večjo vlogo uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij. Kibernetski in virtualni muzeji 21. stoletja imajo veliko prednost zagotavljanja obogatene muzejske izkušnje, ki odločilno vpliva na čustveno komponento obiskovalca. Uporaba naprednejših tehnologij kot je holografija, ponuja možnosti ne samo v predstavljanju dediščine, temveč tudi za namene raziskovanja, dokumentiranja in celostne muzejske ali dediščinske komunikacije. Resničnosti, ki združuje elemente resničnega in digitalnega sveta, pravimo obogatena resničnost. Prednost holograma kot elementa obogatene resničnosti je, da ne nadomešča fizičnega predmeta, temveč ga obogati z digitalnimi informacijami. Izbrani primeri implementacije holograma in situ prezentirane dediščine ali v muzejskem okolju hranjenih predmetov predstavljajo pomembne komunikacijske prednosti in priložnosti predstavljanja dediščine.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: interpretacija, arheologija za javnost, muzeologija, hologram, razstava, muzej, obogatena resničnost
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2023
• PID: 20.500.12556/RUL-148705
• Datum objave v RUL: 30.08.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Interpretation of the archaeological heritage using modern ICT: A hologram

Izvleček

For the development of archaeology for the public, the most important changes are social, which have brought about different habits of the public, the development of processual archaeology and, in response to it, post-processual archaeology (Merriman 2004). Conceptual changes in archaeological theory followed the same social changes that also led to changes in museum theory. New museology proposes useful directions for museums in the future by utilizing more modern communication media and advocating for greater integration of museums into cultural and social environments. Interpretation and communication are fundamental to the contemporary museum. Until recently, archaeology in museums appeared only in the form of research on material culture, i.e., artifacts in the field of basic science, and only with the involvement of the public in archaeology and the spreading of interest in the public for the processes of discovery, preservation, and interpretation, has museum archaeology taken on not only educational, but also identity and developmental social tasks. Public archaeology does not have a unified definition because its tasks change according to the needs of a particular community and society and in collaboration with the public. Different communication models have developed accordingly, as different views on the way and purpose of public archaeology have emerged in different parts of the world. The use of information and communication technologies is playing an increasingly important role in museums. Cyber and virtual museums of the 21st century have a significant advantage in providing an enriched museum experience that decisively affects the emotional component of the visitor. The use of more advanced technologies such as holography offers possibilities not only for presenting heritage, but also for research, documentation, and comprehensive museum or heritage communication. Enriched reality, which combines elements of the real and digital worlds, is called augmented reality. The advantage of the hologram as an element of augmented reality is that it does not replace the physical object but enriches it with digital information. Selected examples of hologram implementation of heritage presented in situ or in museum environments represent important communication advantages and opportunities for presenting heritage.

• Ključne besede: interpretation, public archaeology, museology, hologram, exhibition, museum, augmented reality