Domneva se, da so ljudje v prazgodovini upravljali gozdove, ter uporabljali pomlajevanje na panju in polardiranje, vendar so podrobnosti o tem slabo raziskane. Analiza starosti/premera dreves lahko pripomore k boljšemu razumevanju izkoriščanja gozdov na Ljubljanskem barju v Sloveniji, v obdobju 3700-2500 pr. n. št. V ta namen je bil raziskan nekarboniziran, z vodo prepojen arheološki les iz 16 eneolitskih kolišč (Blatna Brezovica, Črešnja pri Bistri, Črnelnik, Črni graben, Dušanovo, Hočevarica, Maharski prekop, Parte, Parte-Iščica, Špica, Spodnje Mostišče, Stare Gmajne, Strojanova voda, Trebež, Veliki Otavnik, Založnica - urejena po abecednem vrstnem redu). Kolišča se nahajajo na dveh geografskih lokacijah, ki sta bili naseljeni v obdobju 1300 let. Predmet analize starosti/premerov so bili piloti, na katerih so bila postavljena kolišča. To je prvi primer, da je bila opravljena analiza starosti/premerov uporabljena za več najdišč iz istega območja. Preiskani piloti (drevesa) pripadajo širokemu naboru lesnih vrst, vendar hrast (Quercus sp.) in jesen (Fraxinus sp.) predstavljata 75 %, kar kaže na selektivno uporabo lesa za pilote. Morda je prišlo tudi do izbire jesenovih dreves glede na premer.
|
