izpis_h1_title_alt

Alojzija Štebi in jugoslovanski feminizem ter Ženski pokret
ID Selišnik, Irena (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (155,59 KB)
MD5: 9FF186266A012D002689686FE5D83DB1

Izvleček
Alojzija Štebi je bila ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk v medvojnem obdobju, ki je pomembno zaznamovala jugoslovansko žensko gibanje. V prispevku nas bo zanimala njena teoretska feministična misel v Ženskem pokretu. A. Štebi je bila ena izmed redkih žensk, ki so v jugoslovanski državni upravi doseg- le zelo visok položaj, intelektualka, ki je svoje delo (v socialni politiki) nadgradila s širšim angažmajem pri krojenju politike jugoslovanskega ženskega gibanja. Razvijala je svojevrstne politološke koncepte s katerimi je želela vplivati na oblikovanje državnih politik in končno izboljšati družbo. Njeno delovanje lahko kronološko delimo v več obdobij, ena izmed prelomnic pa je tudi njena selitev iz Ljubljane v Beograd leta 1927. Do tedaj je v Ljubljani pomagala ustanovitvi številna ženska društva, med drugim tudi ljubljanski Ženski pokret, sodelovala je v ljubljanski podružnici Narodne ženske zveze (NŽZ) in pri številnih slovenskih ženskih časopisih, spisala je tudi nekaj brošur, kjer se je ukvarjala s teoretičnimi političnimi vprašanji. Kljub svojemu življenju v Ljubljani, pa je bila vključena tudi v jugoslovansko žensko gibanje. Redno je obiskovala konference mednarodnega ženskega gibanja, od leta 1921 pa redno ob- javljala v časopisu Ženski pokret. Po selitvi v Beograd je postala ena izmed urednic Ženskega pokreta. V svojem beograjskem obdobju je nadgradila svoja teoretična izhodišča, ki jih razvija v kontekstu socialnega dela in materinstva, v tem smislu je vodila tudi dolgo diskusijo z Julko Hlapec Đorđević. Bila je tudi ena izmed avtoric reforme NŽZ, ko se je ta reorganizirala na banovinske sekcije. V delu in pisanju A. Štebi je preko njenih objavljenih člankov v časopisu Ženski pokret mogoče slediti tudi nekaterim teoretskim obratom, tako je spremenila mnenje glede politične opredeljenosti ženskih organizacij in stališče do reorganizacije NŽS.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ženski pokret, Štebi, Alojzija, Jugoslavija, feminizem, ženska društva, volilna pravica, zgodovina žensk
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:31.12.2021
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 85-98
PID:20.500.12556/RUL-138432 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:929(=163.6Štebi A.)
COBISS.SI-ID:91342083 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.07.2022
Število ogledov:1385
Število prenosov:108
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Ženski pokret (1920-1938) : zbornik radova
Uredniki:Jelena Milinković, Žarka Svirčev
Kraj izida:Beograd
Založnik:Institut za književnost i umetnost
Leto izida:2021
ISBN:978-86-7095-284-3
COBISS.SI-ID:91338755 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Serija Istorija srpske književne periodike
Številčenje v zbirki:32

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Alojzija Štebi and Yugoslav feminism in Ženski pokret
Izvleček:
Alojzija Štebi was one of the most important interwar Slovenian feminists but also one of the most active Yugoslav activists. In the paper I will focus on her activities in the Yugoslav Women’s Movement and her theoretical writings on feminism in the journal Ženski pokret. Alojzija Štebi was in the interwar period one of the few women who in Yugoslav state administration reached a very high position and an intellectual, who supplemented her work (especially in social policy) with the engagement in shaping the politics of the Yugoslav Women’s Movement. She developed different political and sociological policy concepts with which she wanted to influence shaping of the official governmental politics. After her relocation to Belgrade, she was absent from Slovene associations and became one of the editors of Ženski pokret, where she published her articles in the past as well (as of 1921). During her Belgrade period,she upgraded her theoretical points of view in the context of social question (social work and reform movement) and motherhood. With regard to the latter, she had a long discussion with another prominent feminist Julko Hlapec Đorđević. She was among the reformers of the Yugoslav Women’s Council who reorganized it on the basis of banovina’s council. In the work and writings of A. Štebi, we can trace many (including theoretical) turning points.

Ključne besede:Kingdom Yugoslavia, feminism, women's associations, right to vote, women's history

Projekti

Financer:EC - European Commission
Program financ.:H2020
Številka projekta:742683
Naslov:Post-war trasistions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adricatic Region
Akronim:EIRENE

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj