20.500.12556/RUL-138432 Alojzija Štebi in jugoslovanski feminizem ter Ženski pokret Alojzija Štebi and Yugoslav feminism in Ženski pokret Alojzija Štebi je bila ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk v medvojnem obdobju, ki je pomembno zaznamovala jugoslovansko žensko gibanje. V prispevku nas bo zanimala njena teoretska feministična misel v Ženskem pokretu. A. Štebi je bila ena izmed redkih žensk, ki so v jugoslovanski državni upravi doseg- le zelo visok položaj, intelektualka, ki je svoje delo (v socialni politiki) nadgradila s širšim angažmajem pri krojenju politike jugoslovanskega ženskega gibanja. Razvijala je svojevrstne politološke koncepte s katerimi je želela vplivati na oblikovanje državnih politik in končno izboljšati družbo. Njeno delovanje lahko kronološko delimo v več obdobij, ena izmed prelomnic pa je tudi njena selitev iz Ljubljane v Beograd leta 1927. Do tedaj je v Ljubljani pomagala ustanovitvi številna ženska društva, med drugim tudi ljubljanski Ženski pokret, sodelovala je v ljubljanski podružnici Narodne ženske zveze (NŽZ) in pri številnih slovenskih ženskih časopisih, spisala je tudi nekaj brošur, kjer se je ukvarjala s teoretičnimi političnimi vprašanji. Kljub svojemu življenju v Ljubljani, pa je bila vključena tudi v jugoslovansko žensko gibanje. Redno je obiskovala konference mednarodnega ženskega gibanja, od leta 1921 pa redno ob- javljala v časopisu Ženski pokret. Po selitvi v Beograd je postala ena izmed urednic Ženskega pokreta. V svojem beograjskem obdobju je nadgradila svoja teoretična izhodišča, ki jih razvija v kontekstu socialnega dela in materinstva, v tem smislu je vodila tudi dolgo diskusijo z Julko Hlapec Đorđević. Bila je tudi ena izmed avtoric reforme NŽZ, ko se je ta reorganizirala na banovinske sekcije. V delu in pisanju A. Štebi je preko njenih objavljenih člankov v časopisu Ženski pokret mogoče slediti tudi nekaterim teoretskim obratom, tako je spremenila mnenje glede politične opredeljenosti ženskih organizacij in stališče do reorganizacije NŽS. Alojzija Štebi was one of the most important interwar Slovenian feminists but also one of the most active Yugoslav activists. In the paper I will focus on her activities in the Yugoslav Women’s Movement and her theoretical writings on feminism in the journal Ženski pokret. Alojzija Štebi was in the interwar period one of the few women who in Yugoslav state administration reached a very high position and an intellectual, who supplemented her work (especially in social policy) with the engagement in shaping the politics of the Yugoslav Women’s Movement. She developed different political and sociological policy concepts with which she wanted to influence shaping of the official governmental politics. After her relocation to Belgrade, she was absent from Slovene associations and became one of the editors of Ženski pokret, where she published her articles in the past as well (as of 1921). During her Belgrade period,she upgraded her theoretical points of view in the context of social question (social work and reform movement) and motherhood. With regard to the latter, she had a long discussion with another prominent feminist Julko Hlapec Đorđević. She was among the reformers of the Yugoslav Women’s Council who reorganized it on the basis of banovina’s council. In the work and writings of A. Štebi, we can trace many (including theoretical) turning points. Ženski pokret Štebi Alojzija Jugoslavija feminizem ženska društva volilna pravica zgodovina žensk Kingdom Yugoslavia feminism women's associations right to vote women's history true false true Slovenski jezik Angleški jezik Neznano 2022-07-20 12:29:16 2022-07-20 12:29:17 2022-09-15 04:16:45 0000-00-00 00:00:00 2021 0 0 Str. 85-98 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2021-12-31 929(=163.6Štebi A.) 91342083 91338755 RAZ_Selisnik_Irena_2021.pdf RAZ_Selisnik_Irena_2021.pdf 1 9FF186266A012D002689686FE5D83DB1 3382ed9b39cbdc2c112bcbcc8c35c99ac4fa388e340015f02cf368465eda201f 38109aa2-098d-11ed-8aca-00155dcfd717 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=158830 Filozofska fakulteta 0 0 0