Članek obravnava spremembe, ki so se dogajale na področju šolstva v Julijski
krajini, odnos novih političnih oblasti do šolstva in učnega kadra glede na spol. Na
osnovi tiska in arhivskega gradiva analizira politiko italijanskih šolskih oblasti in
odzivanje slovenskega in hrvaškega učiteljstva na postopno zapiranje manjšinskih
šol, s posebno pozornostjo na položaj in delovanje slovenskih učiteljic in njihov
odnos do ženskega vprašanja. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so ženske prevzele
čedalje pomembnejšo vlogo v šolstvu v številnih evropskih državah. Od 70. let 19.
stoletja so se tudi lahko vpisovale na učiteljišča, ki so od 80. let dalje postala prave
varilnice izobraženih deklet, še posebej v tistih državah, kjer je osnovno šolstvo
postalo obvezno. Dekletom iz vrst srednjega sloja so dajale možnost pridobitve
srednje izobrazbe in večkrat tudi poklicne osamosvojitve. V Italiji in Avstro-Ogrski,
podobno kot drugod po Evropi, se je učiteljski poklic močno feminiziral zlasti na
prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ob koncu prve svetovne vonje je bilo število učiteljic
močno v porastu, a njihovo članstvo v stanovskih organizacijah se ni odražalo v
večji odločevalni moči. Na področju šolstva v Julijski krajini je bilo tranzicijsko
obdobje po letu 1918 zaznamovano z vzpostavitvijo novih šolskih nacionalnih in
političnih prioritet. Manjšinsko šolstvo, tako slovensko kot hrvaštvo, v poskusu
prilagajanja novim razmeram in kljubovanja, uvaja oblike samoorganizacije in
intenzivnega političnega delovanja. Še posebej slovenske učiteljice okrepijo svoje
poklicno delovanje in javno delovanje. Povojni čas je tudi zaradi množičnih odhodov slovenskega in hrvaškega srednjega sloja v Kraljevini SHS naklonjen mlajšemu
učiteljstvu. Odrezanost od kulturnega in političnega centra, to je Ljubljane, in
nenaklonjenost italijanski državi in njeni nacionalistični politiki, je prispevala k iskanju tujih vzorov in dovzetnosti za radikalne miselne tokove, tudi v zvezi z ženskim
vprašanjem. Po ukinitvi slovenskih in hrvaških šol in pospešeni fašizacije družbe pa
se tudi v slovenskih učiteljskih vrstah zgodi premik od emancipacionističnih teženj
h konservatizmu in ovrednotenju tradicionalne vloge žensk, ki je viden v italijanski
družbi že na začetku dvajsetih let.
|