izpis_h1_title_alt

Prepoznavanje posttravmatske stresne motnje pri reševalcih : diplomsko delo
ID Tomažič, Mitja (Avtor), ID Sotler, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kramar, Janez (Komentor), ID Kavčič, Tina (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (928,46 KB)
MD5: E9F47E80E51109314EC674903A7A49B9

Izvleček
Uvod: Posttravmatska stresna motnja je ena izmed najpogostejših psihopatoloških posledic izpostavljenosti travmatičnim dogodkom. Več kot 70 % odraslih po vsem svetu enkrat v življenja doživi travmatičen dogodek, 31 % pa doživi štiri ali več travmatičnih dogodkov. Poleg tega poklic reševalca dejavnike tveganja, vključno z akutnim in kroničnim stresom, ki lahko privede do različnih motenj in bolezni. Hkrati pa tudi delodajalci ne uporabljajo nobenih preiskav ali metod za spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti in med seboj primerjati članke, v katerih so avtorji ugotavljali prisotnost posttravmatske stresne motnje ter kako se ta motnja kaže. Metode dela: Za metodo dela smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature. V diplomskem delu bomo uporabili literaturo, ki ni starejša od 10 let. Podatke bomo iskali po podatkovnih bazah, kot so Medline, CINAHL, Cohrane library in COBISS. Navedena literatura je iz obdobja od leta 2011 do 2020. Za samo raziskovanje bodo uporabljeni znanstveni, strokovni ter pregledni članki in pa metaanalize, dostopne s polnim besedilom. Ključne besede, ki jih bomo uporabili za iskanje literature, so stres, delovno mesto, reševalci, posttravmatska stresna motnja. Rezultati: Rezultati raziskav kažejo, da se posttravmatska stresna motnja pri reševalcih na splošno pojavlja pogosteje kot v splošni populaciji, zlasti pri reševalcih z manj učinkovitimi slogi soočanja in slabšimi delovnimi pogoji. Posttravmatska stresna motnja pri reševalcih je povratno povezana z nekaterimi drugimi motnjami, kot so zloraba psihoaktivnih snovi, depresivnost, anksioznost. Pri reševalcih najdemo številne dejavnike tveganja, ki lahko povzročijo pojavljanje posttravmatske stresne motnje. Ali se bo pri zaposlenemu v nujni medicinski pomoči pojavila posttravmatska stresna motnja, je odvisno od prepleta dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov. Razprava in zaključek: Delo reševalcev je specifično predvsem zato, ker so dnevno izpostavljeni različnim stresnim situacijam. Kljub temu, da se zaradi kronične izpostavljenosti stresu ter postopnega razvoja simptomatike posttravmatske stresne motnje le ta razvija postopoma, a vseeno pa ni nujno, da se odraža v tipični klinični sliki. Zaradi ugotovljene visoke incidence nediagnosticirane posttravmatske stresne motnje je potrebno aktivno in nadaljnje raziskovanje na področju presejalnih orodij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, stres, delovno mesto, reševalci, posttravmatska stresna motnja
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Tomažič]
Leto izida:2021
Št. strani:34 str.
PID:20.500.12556/RUL-131771 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:79021315 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.10.2021
Število ogledov:897
Število prenosov:129
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Recognition of post - traumatic stress disorder in paramedics : diploma work
Izvleček:
Introduction: Post-traumatic stress disorder is one of the most common psychopathological consequences of exposure to traumatic events. More than 70% of adults worldwide experience a traumatic event once in a lifetime, and 31% experience four or more events. In addition, paramedics retain a variety of risk factors, including acute and chronic stress, which can lead to a variety of disorders and illnesses. In addition, employers also do not use any investigations or methods to monitor the health status of employees in emergency medical care. Purpose: The purpose of this thesis is to study and compare the articles in which the authors determined the presence of post-traumatic stress disorder and how this disorder manifests itself and to record these findings. Methods: As a method of this thesis we will use a descriptive method with a systematic review of the literature. In this thesis we will use literature that is not older than 10 years. We will search for data in databases such as Medline, CINAHL, Cohrane library and COBISS. The period of the literature used is from 2011 to 2020. Scientific, professional and review articles will be used for the research itself, as well as meta-analyzes available in full text. The key words used to search the literature are stress, workplace, paramedics, posttraumatic stress disorder. Results: Research results show that post-traumatic stress disorder occurs more often in paramedics in general than in the general population, and especially in paramedics with less effective coping styles and more strenuous working conditions. Post-traumatic stress disorder in paramedics is inversely related to some other disorders, such as substance abuse, depression, anxiety. There are a number of risk factors in paramedics that can cause post-traumatic stress disorder in paramedics. Whether a post-traumatic stress disorder occurs in an employee depends on a combination of risk factors and protective factors. These problems are both the cause and the consequence of the traumatic nature of the work of paramedics. Discussion and conclusion: The work of paramedics is specific, mainly because they are exposed to various stressful situations on a daily basis. Due to chronic exposure and the gradual development of symptoms of post-traumatic stress disorder, it develops gradually, but at the same time it does not necessarily have to be expressed by a typical clinical picture. Due to the established high incidence of undiagnosed post-traumatic stress disorder, active and further research in the field of screening tools is required.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, stress, workplace, paramedics, posttraumatic stress dissorder

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj