izpis_h1_title_alt

Optimizacija metod za osamitev sporogenih bakterij iz fecesa človeka
ID Dobovišek, Urška (Avtor), ID Accetto, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mahnič, Aleksander (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,01 MB)
MD5: 685460639F2F7E646FA45A0EDF624174

Izvleček
Črevesna mikrobiota človeka ima pomembno vlogo v človekovem življenju. Sodeluje pri prebavi, proizvaja kratko-verižne maščobne kisline in vitamine, ščiti gostitelja pred patogeni in vpliva na razvoj imunskega sistema. Poseben pomen imajo sporogeni predstavniki črevesne mikrobiote, ki zaradi lažjega prenosa spor omogočajo ponovno vzpostavitev ravnovesja po disbiozi, imajo pa tudi potencial za uporabo kot probiotiki. Za preverjanje in dokazovanje interakcij posameznih delov mikrobiote z gostiteljem in raziskave na črevesnih bakterijah je potrebno pridobiti čisto kulturo, kar nam omogoča le gojenje na trdnih gojiščih. Namen naše naloge je bila optimizacija metod za osamitev širokega spektra sporogenih bakterij iz fecesa človeka. Uporabili smo štiri vzorce fecesov, ki smo jih obdelali z alkoholnim šokom. Dobljene suspenzije spor smo sprva nacepili na trdna gojišča z dodatkom fekalne suspenzije ali vampnega soka, nato pa smo preverili še vpliv predhodne bogatitve suspenzije spor na uspešnost rasti na trdnih gojiščih. Za predhodno bogatitev smo uporabili štiri različna tekoča gojišča, ki so se razlikovala po razpoložljivih virih ogljika. Uporaba fekalne suspenzije je glede na ostale pristope na trdnih gojiščih povečala število različnih bakterijskih skupin. Predhodna bogatitev je omogočila rast nekaterim novim bakterijskih skupinam, hkrati pa je onemogočila razmnoževanje nekaterih drugih. Nacepitev predhodne bogatitve na trdna gojišča v primerjavi z direktno nacepitvijo suspenzije spor ni povečala števila različnih bakterijskih skupin, je pa omogočila zaznavo številnih še neidentificiranih bakterijskih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je za osamitev širokega spektra nabora različnih sporogenih bakterijskih vrst iz fecesa človeka potrebna uporaba več različnih gojišč.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:črevesna mikrobiota, kultivacija, sporogene bakterije, spore, fekalna suspenzija, bogatitev
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[U. Dobovišek]
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-131236 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:579.22/.26:577.2.083:575.111
COBISS.SI-ID:77703171 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.09.2021
Število ogledov:982
Število prenosov:179
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Optimization of sporogenic fraction cultivation from human fecal samples
Izvleček:
Human gut microbiota plays an important role in human life. Intestinal microbiota is involved in food metabolism, producing short-chain fatty acids and vitamins, protects the host against infection by pathogens and affect the development of the host's immune system. Spore-forming bacteria in human intestinal microbiota because of easy spore transfer allow establishment of homeostasis after dysbiosis and have a potential for use as probiotics. To know the interactions between the intestinal microbiota and the host and to allow research on intestinal bacteria it is necessary to obtain a pure culture, which can only grow on solid media. The aim of our master thesis was to optimize cultivation of sporogenic fraction from human fecal samples. Four faecal samples were treated with alcohol shock. Fistly we incoculated sporogenic fractions on solid media with the addition of fecal suspension or rumen fluid. Than we also examined the impact of enrichment of the sporogenic fractions on growth of spore-forming bacteria on solid media. Four different enrichment media were used with different available carbon sources. Use of feacal suspension compared to other approaches increased the number of different bacterial groups on solid media. Enrichment allowed the growth of some new bacterial groups but also prevented the reproduction of some others. The inoculation of enrichment on solid media compared to the direct inoculation of the sporogenic fraction did not increase the number of different bacterial groups, but it did allow the detection of new unidentified bacterial groups. Based on the obtained results we can conclude that the isolation of a wide range of different spore-forming bacterial species from human feces requires the use of several different media.

Ključne besede:gut microbiota, cultivation, spore-forming bacteria, spore, faecal suspension, enrichment

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj