izpis_h1_title_alt

Optimizacija mlečnokislinske fermentacije cianobakterij vrste Arthrospira platensis
Mahnič, Nik (Avtor), Jamnik, Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,64 MB)

Izvleček
Arthrospira platensis (spirulina) je mikroalga, ki jo ljudje že tisočletja uživamo predvsem zaradi visoke vsebnosti visokokakovostnih beljakovin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih spojin. Zaradi znanih ugodnih vplivov mlečnokislinske fermentacije na obstojnost, funkcionalnost in senzorične lastnosti živil, smo svežo biomaso mikroalge A. platensis podvrgli mlečnokislinski fermentaciji z dvema vrstama mlečnokislinskih bakterij – Lactobacillus plantarum in Lactobacillus brevis. S spreminjanjem velikosti inokuluma (1 %, 5 % (v/v)), dodanih hranil (dH2O, raztopina glukoze in kvasnega ekstrakta, ter 0,9 in 3 % (m/v) NaCl) in časa fermentacije (24, 48, 72 h) smo iskali optimalne razmere fermentacije glede na merjene parametre (vrednost pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij in koncentracija mlečne kisline). Mlečnokislinska fermentacija je najbolj učinkovito potekla z 1 % inokulumom in dodatkom fiziološke raztopine kot tekočine. Zaradi nespremenjenih vrednosti v času med 24 in 72 h smo se odločili, da je optimalen čas fermentacije 24h. Ugotovili smo tudi, da so v mikroalgni biomasi že prisotne nativne mlečnokislinske bakterije, ki do neke mere samostojno izpeljejo fermentacijo, a večjega prispevka ob uporabi starterske kulture ne dajo. Preizkusili smo tudi antioksidativno učinkovitost vodnih in etanolnih ekstraktov nefermentirane in fermentirane mikroalgne paste na celicah kvasovk Saccharomyces cerevisiae. V primerjavi z nefermentirano pasto se je po fermentaciji antioksidativna učinkovitost etanolnih ekstraktov paste povečala, pri vodnih ekstraktih pa se ni spremenila oz. se je zmanjšala, kar pa je bilo odvisno od koncentracije ekstrakta in uporabljene starterske kulture. Mikroalga A. platensis se je izkazala kot dober samostojni substrat za mlečnokislinsko fermentacijo, pri čemer so se spremenile tudi antioksidativne lastnosti, ki smo jih preverili na celičnem modelu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mikroalge, cianobakterije, Arthrospira platensis, spirulina, mlečnokislinska fermentacija, Lactobacillus plantarum, Lactobacillus brevis, optimizacija, antioksidativna učinkovitost, Saccharomyces cerevisiae
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2019
Založnik:[N. Mahnič]
UDK:582.232:602.42+604.4:577.1
COBISS.SI-ID:5107832 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:61
Število prenosov:39
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Optimization of lactic acid fermentation of cianobacteria species Arthrospira platensis
Izvleček:
Arthrospira platensis (spirulina) belongs to microalgae and has been consumed by humans for millennia mainly because of its high content of high quality proteins, vitamins, minerals and other bioactive compounds. Due to the known beneficial effects of lactic acid fermentation on the shelf life, functionality and sensory properties, fresh biomass of A. platensis microalgae was subjected to lactic acid fermentation by two lactic acid bacteria species - Lactobacillus plantarum and Lactobacillus brevis. By varying inoculum size (1 %, 5 % (v / v)), nutrients added (dH2O, solution of glucose and yeast extract, 0.9 and 3 % (w/v) NaCl) and fermentation time (24, 48, 72 h) the optimal fermentation conditions according to the measured parameters (pH, lactic acid bacteria concentration and lactic acid concentration) were selected. Lactic acid fermentation proceeded optimal with 1 % inoculum and addition of 0,9 % (w/v) NaCl as a liquid. Due to the constant values between 24 and 72 h, 24 h was selected as the optimal fermentation time. We also found that native lactic acid bacteria are already present in the microalgal biomass, which independently perform the fermentation to some extent, but they do not make a major contribution when using starter culture. Furthermore, the antioxidant activity of water and ethanol extracts of non-fermented and fermented microalgae paste using yeast Saccharomyces cerevisiae was tested. Compared to non-fermented paste, the antioxidant activity of ethanol paste extracts increased after fermentation, but decreased or did not change in water extracts, depending on the concentration of the extract and the starter culture used. The A. platensis microalgae proved to be a good sole substrate for lactic acid fermentation where their antioxidative properties tested on the cell model also changed.

Ključne besede:microalgae, cyanobacteria, Arthrospira platensis, spirulina, lactic acid fermentation, Lactobacillus plantarum, Lactobacillus brevis, optimization, antioxidant activity, Saccharomyces cerevisiae

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj