Optimizacija mlečnokislinske fermentacije cianobakterij vrste Arthrospira platensisMahnič, Nik (Avtor)
Jamnik, Polona (Mentor)
mikroalgecianobakterijeArthrospira platensisspirulinamlečnokislinska fermentacijaLactobacillus plantarumLactobacillus brevisoptimizacijaantioksidativna učinkovitostSaccharomyces cerevisiaeArthrospira platensis (spirulina) je mikroalga, ki jo ljudje že tisočletja uživamo predvsem zaradi visoke vsebnosti visokokakovostnih beljakovin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih spojin. Zaradi znanih ugodnih vplivov mlečnokislinske fermentacije na obstojnost, funkcionalnost in senzorične lastnosti živil, smo svežo biomaso mikroalge A. platensis podvrgli mlečnokislinski fermentaciji z dvema vrstama mlečnokislinskih bakterij – Lactobacillus plantarum in Lactobacillus brevis. S spreminjanjem velikosti inokuluma (1 %, 5 % (v/v)), dodanih hranil (dH2O, raztopina glukoze in kvasnega ekstrakta, ter 0,9 in 3 % (m/v) NaCl) in časa fermentacije (24, 48, 72 h) smo iskali optimalne razmere fermentacije glede na merjene parametre (vrednost pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij in koncentracija mlečne kisline). Mlečnokislinska fermentacija je najbolj učinkovito potekla z 1 % inokulumom in dodatkom fiziološke raztopine kot tekočine. Zaradi nespremenjenih vrednosti v času med 24 in 72 h smo se odločili, da je optimalen čas fermentacije 24h. Ugotovili smo tudi, da so v mikroalgni biomasi že prisotne nativne mlečnokislinske bakterije, ki do neke mere samostojno izpeljejo fermentacijo, a večjega prispevka ob uporabi starterske kulture ne dajo. Preizkusili smo tudi antioksidativno učinkovitost vodnih in etanolnih ekstraktov nefermentirane in fermentirane mikroalgne paste na celicah kvasovk Saccharomyces cerevisiae. V primerjavi z nefermentirano pasto se je po fermentaciji antioksidativna učinkovitost etanolnih ekstraktov paste povečala, pri vodnih ekstraktih pa se ni spremenila oz. se je zmanjšala, kar pa je bilo odvisno od koncentracije ekstrakta in uporabljene starterske kulture. Mikroalga A. platensis se je izkazala kot dober samostojni substrat za mlečnokislinsko fermentacijo, pri čemer so se spremenile tudi antioksidativne lastnosti, ki smo jih preverili na celičnem modelu.[N. Mahnič]20192019-10-06 07:45:33Magistrsko delo/naloga111645UDK: 582.232:602.42+604.4:577.1VisID: 171918COBISS_ID: 5107832sl