Trajnostni razvoj je eden izmed pomembnih ciljev današnje politike tako v lokalnem kot v globalnem merilu. V ta namen so bili ustanovljeni različni programi, ki promovirajo trajnostni razvoj. Eden izmed najpomembnejših je Agenda 21, kjer izobraževanju pripada ključna vloga pri vzpostavljanju trajnostne družbe. Cilj raziskave je bil primerjati razumevanje koncepta trajnostnega razvoja in izobraževanja za trajnostni razvoj med bodočimi učitelji biologije, ki se izobražujejo na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi na Dunaju. Ugotavljali smo tudi kakšno znanje za poučevanje (PCK) imajo bodoči učitelji biologije. Raziskava je bila opravljena na Univerzi v Ljubljani Pedagoški fakulteti na Oddelku za biologijo, gospodinjstvo in kemijo, ter na Univerzi na Dunaju, v Centru za izobraževanje učiteljev.
V raziskavi je sodelovalo 60 bodočih učiteljev biologije iz Slovenije in 60 bodočih učiteljev biologije iz Avstrije. Za opravljanje raziskave smo uporabili preizkus znanja in anketni vprašalnik, ki je bil preveden v uradni jezik študija (slovenščino za slovenske študente in nemščino za avstrijske). Vseboval je vprašanja odprtega in zaprtega tipa, ter ocenjevalno lestvico Likartovega tipa. Odgovori na odprta vprašanja so bili analizirani kvalitativno, s pomočjo deduktivne in induktivne metode kodiranja. Odgovore na zaprta vprašanja in Likartovo lestvico smo analizirali kvantitativno. Uporabili smo deskriptivno in interferenčno statistiko (T-test in hi-kvadrat test).
Pomanjkanje razumevanja in znanja se kaže pri povezavah med različnimi vidiki trajnosti; okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi. Študentje iz obeh vzorcev povezujejo izobraževanje za trajnostni razvoj z okoljskim izobraževanjem in okoljsko ozaveščenostjo. Glavni vir znanja za slovenske študente je drugi predmet študija (gospodinjstvo oz. kemija), avstriski študentje pa najbolj pogosto kot vir znanja navajajo študij biologije in druge vire, kot so npr. množični mediji. Bodoči učitelji biologije iz obeh držav imajo pozitivna stališča do vpeljave izobraževanja za trajnostni razvoj v pouk biologije. Med vzorcema slovenskih in avtrijskih študentov ni zaznati statistično pomembnih razlik glede znanja in stališč do izobraževanja za trajnostni razvoj. Študentje v obeh vzorcih poznajo pedagoške pristope, ki so značilni za izobraževanja za trajnostni razvoj, npr. aktivno (transformativno) učenje in poučevanje.
Rezultate raziskave bi lahko uporabili pri evaluaciji in snovanju novih učnih načrtov za študente biologije z vezavami.
|