Vprašanje razmejitve med urbanim in ruralnim v Slovenski krajini v obdobju 1765–1924

Kerec, Darja (avtor)

Slovenska krajina je drugo ime za današnje gornje Prekmurje, kot se pojavlja v listinskem gradivu, poročilih, časopisnih zapisih ter spominih posameznikov. Njeno največje urbano središče je bila Murska Sobota, ki je vse od konca 15. stoletja imela status trga, v naslednjih stoletjih si je konstantno prizadevala oz. obnavljala privilegije, dane od kraljevih oblasti. V kraj so gravitirali okoliški prebivalci, kljub temu je bilo zaledje s kmečkim prebivalstvom tisto, ki je identiteti kraja navzven odvzemalo status ali videz urbanega središča. Takšne interpretacije so bile značilne tako za uradne spise oz. poročila kot lokalno časopisje v 19. in 20. stoletju. Da je bila Slovenska krajina vedno podeželska, Murska Sobota pa vsaj za odtenek bolj urbana, pričajo različne faze razvoja ali potrjevanja predhodnega stanja (tako je bilo v primeru obravnave zlorabe listine o murskosoboških trških privilegijih leta 1765), vendar v razvejani mreži madžarskih naselij in glede na kategorizacijo madžarskih zgodovinarjev Murska Sobota ni uvrščena visoko na lestvici urbaniziranosti, še posebej zaradi konkurenčnih naselij, ki so gravitirala k Szombathelyju. Na tendenco k urbanosti kaže več desetletno prizadevanje za izgraditev železniške povezave s Körmendom, kar se je zgodilo šele leta 1907 ter ne nazadnje odprtje železniške proge med Mursko Soboto in slovenskim delom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1924. Vmesno obdobje so Mursko Soboto in posledično celotno krajino zaznamovali postopni gospodarski in urbanistični premiki (poštni in telegrafski urad, hranilnica, več društev, javna knjižnica, bolnišnica), a šele dve leti po odprtju železniške proge je mesto dobilo tudi elektriko. Nejasno ali posplošeno mnenje o nerazvitosti Slovenske krajine po letu 1924 se dokaj pogosto pojavlja predvsem pri geografi h. Tovrstne stereotipne predstave niso zamrle niti po letu 1991.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Slovenska krajina
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Založnik: Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
• Leto izida: 2017
• Št. strani: 563-580
• Številčenje: 25
• PID: 20.500.12556/RUL-99220
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 11886409
• Datum objave v RUL: 31.01.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Setting the borderline between the urban and the rural in the Slovene March between 1765 and 1924

Izvleček

This article uses select examples of urban development to present the centuries-long development of Murska Sobota, which was the central spot in the so-called Slovene March (the upper part of the Prekmurje region). From the Middle Ages to the fi rst planned changes to the administration, economy, infrastructure and very structure of the town in the 18th century, Murska Sobota held the status of a borough (oppidum), but in the following decades gained the title of a rural town. A somewhat neglectful attitude of the Hungarian national (and local) authority was also refl ected in the subsequent attitude and treatment in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes; was Murska Sobota a town in the classic sense of the word or merely a partly urbanised settlement? Media reports on the Slovene March were not always appropriate or were derived from stereotypical notions, which dragged on into the post-independence period.

• Ključne besede: history