izpis_h1_title_alt

Večnaglasnice v slovenščini : magistrsko delo
Jošt, Kaja (Avtor), Jurgec, Peter (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Kržišnik, Erika (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,07 MB)
MD5: D57600BB2B7F0F9A33A743DCBEA06892

Izvleček
Magistrsko delo skuša raziskati problem večnaglasnic v slovenščini z vidika splošnih fonoloških teorij. Zanimalo me je, ali obstaja razlika med tvorjenkami, za katere velja, da imajo več naglasov, in med tvorjenkami, za katere velja, da imajo en sam naglas. Raziskava je pokazala, da ni statistično značilnih razlik v trajanju in vrednostih formantnih frekvenc samoglasnikov, ki naj bi bili naglašeni, in samoglasnikov, ki naj ne bi bili. Lastnost, ki najjasneje ločuje naglašene samoglasnike od nenaglašenih, je daljše trajanje prvih. Pokazalo se je, da lahko glede na povprečne razlike v trajanju primerjanih samoglasnikov analizirane tvorjenke razvrstimo v tri različne skupine: tvorjenke s korenom v prvem delu, tvorjenke s predpono in tvorjenke s prevzeto sestavino. Analiza je potrdila, kar je pred tem ugotavljal že Jurgec (2007): število naglasov in prominentnost sta odvisna od fonološke in morfološke zgradbe besed. Zloženke oz. tvorjenke s korenom in tvorjenke s prevzeto sestavino v prvem delu so dvo- ali večnaglasne, medtem ko so tvorjenke s predpono bodisi dvonaglasne bodisi enonaglasne.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, fonologija, besedni naglas, fonološka beseda, večnaglasnice, tvorjenke, leksikografija, bolonjski magisteriji
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2016
Založnik:[K. Jošt]
Št. strani:56 str., [9] f.
UDK:811.163.6'342.8'374
COBISS.SI-ID:62114402 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:952
Število prenosov:2991
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
This MA thesis looks at secondary stress in Slovenian from the perspective of general phonological theory. The key question is whether there is a difference between derived words and compounds with and without secondary stress. The results indicate that there are no statistically significant differences in the duration and formant frequencies of vowels with and secondary stress and the ones without. The property that distinguishes the vowels that supposedely have (secondary) stress is duration. I found that the average differences in vowel length indicate three groups: compounds, prefixed words, and compounds with a foreign root. I analyze these differences by positing different prosodic strucures, following Jurgec (2007). Compounds have secondary stress at the level of phonological phrase, whereas prefixed words have either secondary stress at the level of prosodic word or no secondary stress. This MA thesis looks at secondary stress in Slovenian from the perspective of general phonological theory. The key question is whether there is a difference between derived words and compounds with and without secondary stress. The results indicate that there are no statistically significant differences in the duration and formant frequencies of vowels with and secondary stress and the ones without. The property that distinguishes the vowels that supposedely have (secondary) stress is duration. I found that the average differences in vowel length indicate three groups: compounds, prefixed words, and compounds with a foreign root. I analyze these differences by positing different prosodic strucures, following Jurgec (2007). Compounds have secondary stress at the level of phonological phrase, whereas prefixed words have either secondary stress at the level of prosodic word or no secondary stress.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj