izpis_h1_title_alt

Kakovost notranjega okolja v povezavi s socio-ekonomskimi kazalci : pilotna študija
ID Recek, Petra (Avtor), ID Dovjak, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kump, Teja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,89 MB)
MD5: BBB0E4BDEE3DAA4617A6E573D3EA7278
PID: 20.500.12556/rul/0a87337e-e14b-46ec-955f-4d5219af43d4

Izvleček
Uvod: Ljudje v razvitem svetu večino svojega časa preživimo v notranjih prostorih. Kakovost notranjega okolja lahko vpliva na zdravje in delovno sposobnost ljudi, zato je pomembno, kakšna je kakovost notranjega okolja, v katerem se zadržujemo. Na samo kakovost notranjega okolja lahko vpliva tudi socio-ekonomski status uporabnikov. Vpliv socio-ekonomskega statusa na kakovost notranjega okolja so dokazali raziskovalci v več državah. Namen: Namen magistrskega dela je s pilotno študijo ugotoviti, kako socio-ekonomski kazalci vplivajo na kakovost notranjega okolja, saj takšne raziskave v Sloveniji še ni bilo izvedene, ter podati priporočila za izboljšanje kakovosti notranjega okolja. Metoda dela: Izdelava magistrskega dela je temeljila na deskriptivni metodi dela. Pregledali smo relevantno znanstveno in strokovno literaturo s področja kakovosti notranjega okolja in energetske učinkovitosti stavb v povezavi s socio-ekonomskimi kazalci. Izvedli smo spletno anketo, pridobljene podatke statistično analizirali s testom hi-kvadrat in jih primerjali z izsledki že znanih raziskav. Na koncu smo podali priporočila za boljšo kakovost notranjega okolja. Rezultati: Spletno anketo je v celoti rešilo 714 respondentov iz vseh slovenskih regij. Vključena so bila gospodinjstva iz vaške, primestne in mestne krajevne skupnosti, z različnim povprečnim skupnim neto gospodinjskim prihodkom, z različno dokončano stopnjo izobrazbe ter različnim statusom zaposlitve. Rezultati spletne ankete kažejo, da gospodinjstva z boljšim socio-ekonomskim statusom namenijo več gospodinjskih prihodkov za zagotavljanje boljšega bivalnega udobja in tako bivajo v objektih z boljšo kakovostjo notranjega okolja. Prav tako je zaznana boljša kakovost notranjega okolja v objektih z višjo energetsko učinkovitostjo stavbe. Socio-ekonomski status gospodinjstva, na podlagi rezultatov spletne ankete, nima vpliva na energetsko učinkovitost stavbe. Najpomembnejši razlog za investicijo v povečanje energetske učinkovitosti stavbe je manjša poraba energije za ogrevanja, ki ji respondenti dajejo prednost pred kakovostjo notranjega okolja. Razprava in zaključek: Rezultati izvedene spletne ankete so pokazali, da ima socio-ekonomski status gospodinjstev vpliv na kakovost notranjega okolja. Med posameznimi rezultati ankete in rezultati že izvedenih raziskav je prišlo do največjega odstopanja pri dolžini časa odprtosti oken naenkrat in frekvence odpiranja oken za vsaj 5 minut naenkrat. Za kakovostno notranje okolje so potrebni celoviti ukrepi, podprti z aktivnostmi uporabnikov, ki smo jih navedli v priporočilih. Gospodinjstva je treba ozavestiti, da lahko že z majhnimi in enostavnimi ukrepi bistveno izboljšajo kakovost notranjega okolja, v katerem preživimo večino svojega časa. Ta vidik je pomembnejši od rabe energije, kar pa glede na rezultate, dobljene v spletni anketi, ni ravno trenutno mnenje Slovencev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kakovost notranjega okolja, energetska učinkovitost, socio-ekonomski status, gospodinjstva
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-98160 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:5363819 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.11.2017
Število ogledov:2037
Število prenosov:1023
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The quality of indoor environment in association with socio-economic indicators : pilot study
Izvleček:
Introduction: People in the modern developed world spend most of their time indoors. The quality of the indoor environment has a potential impact on people's health and capacity to work, which is why the quality of the space in which we spend most of our time is of significant importance. The quality of the indoor environment is also influenced by the socio-economic status of those who occupy the space within it. The impact of socio-economic status on the indoor environmental quality has been proven by researchers from several countries. Purpose: The purpose of the master's thesis is to determine how socio-economic indicators influence the indoor environmental quality, by means of a pilot study, since a research of this kind has not yet been carried out in Slovenia, and make recommendations for the improvement of the indoor environmental quality. Method of analysis: The master's thesis was based on a descriptive method of analysis. Relevant scientific and professional literature on the indoor environmental quality and the energy efficiency of buildings in relation to socio-economic indicators was reviewed as well as an online survey carried out. The obtained data were statistically analysed with the Chi-square test and compared with the results of an already existing research. In conclusion, recommendations for a better indoor environmental quality were suggested. Results: The online survey was fully completed by 714 respondents from all Slovenian regions. Included were households from rural, suburban and urban communities with different average total net household income, different degrees of education and different status of employment. The results of the online survey show that households with a better socio-economic status spend more household income for a better living comfort and consequently stay in facilities with better indoor environmental quality. A better indoor environmental quality is also detected in buildings with higher energy efficiency. Based on the results of the online survey, the socio-economic status of a household does not influence the energy efficiency of a building. The main reason for the investment in increased energy efficiency of buildings is a lower energy consumption for heating, to which respondents give priority over the indoor environmental quality. Discussion and conclusion: The results of the online survey showed that the socio-economic status of a household influences the indoor environmental quality. The most significant deviation between the results of our survey and the results of already performed researches occurred in the length of time the windows were opened and the frequency of how many times the windows were opened for at least 5 minutes. For a quality indoor environment, comprehensive measures are necessary and should be supported by the user's activities listed in the recommendations. Households need to be made aware that with small and simple measures the quality of indoor environment in which most of our time is spent can be significantly improved. This aspect is more important than the use of energy, which is, judging by the results of the survey, not the current opinion of Slovenians.

Ključne besede:indoor environmental quality, energy efficiency, socio-economic status, households

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj