Veliki sinoptični pregledovalni teleskop (LSST) bo predvidoma 10 let opazoval 25000 kvadratnih ločnih stopinj veliko območje južnega neba in s tem ustvaril večbarvni pregled neba. V času delovanja bo opazoval 20 milijard galaksij in podobno število zvezd, kartiral Sončev sistem in Galaksijo, ter raziskoval temno snov in temno energijo. Poleg tega bo vsako noč odkril na tisoče tranzientnih dogodkov, med njimi pa bo odkrival tudi takšne objekte, ki do zdaj še niso bili opaženi in so nam še neznani. Ker bo LSST s svojimi opazovanji pokril zelo velik del neba, bo teleskop odlično orodje za iskanje redkih pojavov plimskega raztrganja zvezd. Do plimskega raztrganja zvezde pride, ko se zvezda znajde dovolj blizu supermasivni črni luknji, da lahko njena plimska sila raztrga zvezdo. Po raztrganju ostanki zvezde padajo proti črni luknji. V začetni fazi je količina padanja snovi večja od Eddingtonove limite, zaradi česar snov odpihne iz sistema, nastali veter pa odda blišč svetlobe. Ko količina materiala, ki se vrača proti črni luknji, pade pod Eddingtonovo limito, zvezdni plin pada v črno luknjo prek akrecijskega diska. Simulacijsko orodje teleskopa LSST omogoča simulacije opazovanj različnih vrst objektov s tem teleskopom. V delu smo v simulacijsko orodje teleskopa LSST vključili dogodke plimskih raztrganj zvezd, ocenili število odkritih dogodkov in simulirali njihove svetlobne krivulje. Pri tem smo uporabili teoretični model svetlobne krivulje, ki napoveduje časovno odvisnost svetlobne krivulje plimskih raztrganj zvezd t^(−2.6) v fazi vetra in t^(-0.4) v fazi akrecijskega diska. Podrobneje smo predstavili tudi porazdelitev opazovanih plimskih raztrganj po oddaljenosti oziroma kozmološkem rdečem premiku in masi supermasivne črne luknje.
|