Problematika popašenosti travinja zaradi paše velike rastlinojede divjadi v kontrastnih območjih Slovenije

Gorše, Jure (avtor), Jerina, Klemen (mentor)

Namen diplomskega dela je bil ovrednotenje vpliva paše velikih rastlinojedih parkljarjev na zmanjšanje pridelka ob košnji na vzdrževanih traviščih. Terensko delo je potekalo na območju Ljubljanskega barja, Rakitne in na Kočevskem. Izbrana območja so tako pokrivala celoten gradient populacijskih gostot jelenjadi in srnjadi. V začetku aprila smo na izbranih območjih postavili 189 raziskovalnih ploskev, od tega 63 ograjenih, ostale pa so bile primerjalne. Ploskve smo razporedili tako, da smo v vzorec zajeli celoten interval razdalj od gozdnega roba. Po opravljeni košnji in vzorčenjih smo ugotovili, da je bila povprečna stopnja popašenosti na proučevanih območjih med 11 % na Kočevskem in 2% na Ljubljanskem barju. Stopnja popašenosti se, nasprotno s predvidevanji, ni bistveno zmanjševala z oddaljenostjo od gozdnega roba. Znotraj posameznih območij je bilo opaziti veliko variabilnost v stopnji popašenosti travinja, kar smo pripisali razlikam v lokalnih gostotah jelenjadi in rabi posameznih mikrolokacij.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: travinje, popašenost, jelenjad, Ljubljansko barje, Rakitna, Kočevsko
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Leto izida: 2017
• PID: 20.500.12556/RUL-95721
• COBISS.SI-ID: 4874662
• Datum objave v RUL: 21.09.2017

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Problems connected with grazing of free-ranging large herbivores on grassland in contrasting areas of Slovenia

Izvleček

The purpose of this work was to evaluate the grazing effects of large herbivorous ungulates on the reducing of mowing yield in maintained grasslands. The fieldwork was performed in the area of Ljubljansko barje, Rakitna and Kočevje. The selected areas covered the entire population gradient of deer density. In the selected areas, we set up 189 plots in the start of April, 63 of which were enclosures. The plots were spread out so that the sample covered the entire interval of distances from the forest edge. After mowing and sampling were completed, we determined that the average rate of grazing in the studied areas amounted to from 2% in Ljubljansko barje to 11% in the Kočevje area. Contrary to the assumptions, the rate of grazing did not significantly decrease with increasing distance from the forest edge. Within individual areas, there was significant variability in the rate of grazing on the grasslands, which was attributed to differences in local deer densities and differences in the use of individual micro-locations.

• Ključne besede: grassland, grazing, deer, Ljubljansko barje, Rakitna, Kočevsko