izpis_h1_title_alt

Nadzor zunanjih meja Evropske unije in pristop žariščnih točk
ID Regvar, Urša (Avtor), ID Zagorc, Saša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (801,50 KB)
MD5: 3CE6A1983B07902FC3A0FB193C4687A3
PID: 20.500.12556/rul/b6b4617f-4cbc-462e-a603-5a52176f53e9

Izvleček
V času begunske krize leta 2015 se je v Italiji in Grčiji razvil nov način hitrega upravljanja migracijskih tokov, t. i. pristop žariščnih točk, ki temelji na hitri identifikaciji, registraciji in odvzemu prstnih odtisov migrantov ter njihovi nadaljnji preusmeritvi v azilni postopek, postopek vračanja ali premestitve. Čeprav je bil pristop zasnovan kot začasni ukrep, ki naj bi se uporabljal, dokler se izredne razmere ne umirijo, je pristop v praksi implementiran kot trajni mehanizem identifikacije in registracije migrantov, s katerim je Evropska unija (v nadaljevanju: EU) dosegla spoštovanje obveznosti identifikacije migrantov s strani Italije in Grčije, že tako najbolj obremenjenih držav članic. Ker v postopkih identifikacije prihaja do hujših kršitev človekovih pravic, oviranja dostopa do azilnega postopka in diskriminacije na podlagi nacionalnosti, je določenim skupinam de facto odvzeta pravica do mednarodne zaščite. V postopkih vračanja prihaja do kršitev prepovedi vračanja in kolektivnih izgonov, postopki premestitve pa se v žariščnih točkah v praksi ne izvajajo. Uporaba pristopa žariščnih točk tako ni razbremenila Italije in Grčije in ni izboljšala položaja migrantov na poti v Evropo. Odprava sistemskih problemov pristopa, ki so v veliki meri posledica pomanjkanja celovite pravne ureditve in politične volje, bi zato morala zajemati pravno ureditev pristopa v enotnem dokumentu in odpravo spornih praks. Ker so izredne razmere, na katere se uporaba pristopa sklicuje, ob spremljanju političnih in socialnih trendov, v veliki meri predvidljive, bi moral biti poudarek pri izvajanju pristopa na zagotavljanju mednarodne zaščite in ne nadzoru zunanjih meja EU.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Žariščne točke, pristop žariščnih točk, identifikacija, registracija, mednarodna zaščita, tujci, človekove pravice, postopek vračanja, premestitev, Uredba 2016/1624.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-93019 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:15715409 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.07.2017
Število ogledov:1530
Število prenosov:561
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:European Union's external border control and the hotspot approach
Izvleček:
During the refugee crisis in 2015 a new approach of swift migration management developed in Italy and Greece, the so called hotspot approach. The basis of the approach is swift identification, registration and fingerprinting of the incoming migrants for the purpose of redirecting them either to the asylum procedure, returns procedure or relocation procedure. Although designed as a temporary measure, used only until the emergency situation settles down, the approach is implemented as a permanent mechanism for identification and registration of migrants which helped the European union (hereinafter: the EU) achieve compliance from Italy and Greece, already the most burdened states, with their obligation to identify all incoming migrants. Serious human rights violations, obstruction of access to the asylum procedure and discrimination based on nationality occur during the identification process depriving certain groups of migrants of their right to asylum. Violations of the principle of non-refoulment and prohibition of collective expulsions occur during the returns procedures, while relocation procedures are not carried out in the hotspots. The use of the hotspot approach did not relieve the pressure on Italy and Greece nor improve the position of migrants coming to Europe. Systematic problems are largely the result of lack of legal framework and political will and should therefore be addressed with a unified regulation and the end of controversial practices. Since the emergency situation, on which the approach is based, can be largely predicted by observing the current social and political trends the main focus of the approach should be providing international protection instead of control of the EU external borders.

Ključne besede:Hotspots, the hotspot approach, identification, registration, international protection, migrants, human rights, returns procedure, relocation, Regulation 2016/1624.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj