izpis_h1_title_alt

Pomen zelenih površin v ljubljanskih stanovanjskih naseljih za zdrav življenjski slog njihovih prebivalcev : doktorska disertacija
ID Lestan, Katarina Ana (Avtor), ID Golobič, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Eržen, Ivan (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (347,52 MB)
MD5: 42B3CD502EE9E1F8B432444DD54715CA
PID: 20.500.12556/rul/d7071dd9-3c84-41d5-9e0f-3c6e99ad85d4

Izvleček
Bivanjsko okolje vpliva na človekovo zdravje in dobro počutje. Z zdravjem povezan vedenjski slog posameznika je rezultat njegove izbire, pri čemer je udejanjanje te izbire odvisno od možnosti, ki jih ponuja fizični prostor in socialno okolje. Paradigma urbanega zgoščevanja, ki prevladuje v politikah urbanističnega načrtovanja od začetka tisočletja, je privedla do revno opremljenih odprtih zelenih površin v novih večstanovanjskih naseljih. Raziskava obravnava razmerje med kakovostjo odprtih zelenih površin in vedenjskim slogom stanovalcev v novih stanovanjskih naseljih v Ljubljani. Primerjano s soseskami starejše generacije imajo nova stanovanjska naselja enoznačni stanovanjski program, njihove odprte površine pa so okrnjene tako po velikosti kot po opremljenosti. Ugotovitve kažejo, da je zaznava višje kakovosti bivanjskega okolja povezana z višjim ekonomskim statusom, višjo izobrazbo in nižjo povprečno starostjo, ki jo imajo stanovalci novejših naselij. Skupine uporabnikov s tovrstnim socioekonomskim profilom lahko tudi kompenzirajo pomanjkljivo zunanjo okolico svojih bivališč z zelenimi površinami drugod, medtem ko so otroci in starejši za to prikrajšani. Kakovost življenja v novih stanovanjskih naseljih je za te uporabnike nezadostna. Rezultati kažejo, da je pomanjkanje opremljenih zunanjih odprtih površin povezano z manj pestrimi aktivnostmi zunaj, ki so omejene na tiste v tranziciji, poleg tega so stanovalci zunaj manj časa ter so s svojim domačim okoljem manj zadovoljni. Ljudje, ki živijo v takih okoljih, pa bodo manj verjetno razvili vedenjski slog, ki podpira njihovo zdravje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:soseske, stanovanjska naselja, odprti prostor, kakovost bivanja, šibke skupine uporabnikov, javno zdravje, zelene površine, Ljubljana, prebivalci, disertacije
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
PID:20.500.12556/RUL-92713 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:71:304.3(497.4Ljubljana)(043.3)=163.6
COBISS.SI-ID:893559 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.06.2017
Število ogledov:4511
Število prenosov:739
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:29.06.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:#The #significance of urban green space in Ljubljana for healthy life style of inhabitants in residential areas
Izvleček:
The living environment has an impact on human health and well-being. Healthrelated lifestyles of individuals are a result of the individual%s choices, but the implementation of these decisions also depends on the opportunities offered in the physical and social environment. The %urban densification% paradigm, prevailing in urban planning policies since the beginning of the millennium, has resulted in poorly equipped open and green space in collective housing environments. The research addresses the relationship between the quality of open space and health-related lifestyles in post-transition urban residential areas in Ljubljana, Slovenia. Compared to the older neighborhoods, the new ones are single-use residential areas, with small open spaces and poor landscape design. The study revealed that the relatively positive perception of the quality of their living environment is mainly related to the residents% high economic status, high level of completed education, and lower average age. User groups with such characteristics can compensate for poor outdoor space by using infrastructure elsewhere. On the other hand, the quality of life in new residential areas is inadequate for other users, such as children and the elderly. The results revealed that a lack of outdoor programs correlates with a poor variety of outdoor activities, limited to transition type, less time spent outdoors, and lower satisfaction with their home environment. People living in such environments are less likely to develop a healthy lifestyle.

Ključne besede:neighbourhoods, residential areas, open space, quality of life, vulnerable user groups, public health, green spaces, Ljubljana, inhabitants

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj